Ameriško gospodarstvo se lahko pohvali z najnižjo brezposelnostjo v zadnjih desetih letih. Brez dela je le še 4,4 odstotka aktivnega prebivalstva, kažejo v petek objavljeni podatki ministrstva za delo. Vsekakor odličen podatek in primerno zadoščenje tudi za predsednika Donalda Trumpa, potem ko je teden prej njegove velikopotezne načrte nekoliko ohladila novica, da je bila rast BDP-ja v prvem četrtletju le 0,7-odstotna. Aprila je največje svetovno gospodarstvo ustvarilo neto 211 tisoč delovnih mest, kar je občuten napredek v primerjavi z marcem (79 tisoč). Širša stopnja brezposelnosti, ki vključuje tudi tiste, ki bi želeli delati, a so prenehali iskati zaposlitev, in Američane, ki opravljajo polovični delovnik, vendar bi radi polno zaposlitev, je zdrsnila za 0,3 odstotne točke, na 8,6 odstotka, kar je najmanj po novembru 2007.

Fed tokrat ni ukrepal, naslednjič verjetno bo
Donald Trump je spodbudne podatke s trga dela pospremil s tvitom, da so ti rezultati odlični in da njegova politika že daje rezultate. Skoraj ni več dvoma, da bo Fed na junijskem zasedanju obrestno mero spet zvišal: finančni trgi ocenjujejo, da je verjetnost za to, da bo ključna obrestna mera Fed funds že čez dober mesec višja za četrtino odstotne točke, več kot 80-odstotna. Na tokratnem zasedanju, ki je bilo sredi zadnjega tedna, Zvezne rezerve pričakovano še niso ukrepale. Čeprav se cena denarja zvišuje (kar za delniške trge sicer ni dobra novica), pa Wall Street še naprej kaže mišice. Indeks Dow Jones spet nad 21 tisoč točkami in s tem povsem blizu rekorda, še precej veselejše pa je bilo zadnji teden v Evropi. Frankfurtski DAX30 se je od torka do petka povzpel za pet odstotkov in pri tem podiral rekorde. Evro se je prvič letos zvišal nad 1,10 dolarja.
Priložnost za trge v razvoju
"Stanje na delniških trgih je v tem trenutku precej stabilno in zdi se, kot da je večina negotovosti že pozabljenih. Vlagatelji v prihodnjih mesecih ne pričakujejo kakšnih ekstremnih premikov, trgi pa temu sledijo. Zato obstaja velika verjetnost, da se bodo tudi tečaji indeksov na borzah razvitih držav v prihodnjih mesecih gibali okoli trenutnih ravni, več sredstev pa se bo posledično usmerilo tudi v države v razvoju, in če pogledamo denarni tok, so vlagatelji v te države samo v marcu prek vzajemnih skladov in ETF-jev investirali približno 30 milijard evrov, kar je največ od januarja leta 2015," je povedal Mihajlo Todurov iz Vzajemci skupine. Aprila se je zaradi pričakovanj, da bo Emmanuel Macron dobil francoske volitve, nadaljeval trend pozitivnih prilivov v vzajemne sklade, ki vlagajo v Evropo in države v razvoje.

Nafta najnižje od novembra
"V nasprotju z delnicami pa je v zadnjih tednih precej razburljivo na surovinskem trgu. Cene nafte so se znova znižale in so na najnižji ravni od novembra lanskega leta. Vlagatelji niso prepričani, ali se bo članicam Opeca na srečanju konec meseca maja uspelo dogovoriti o podaljšanju dogovora glede znižanja proizvodnje. Številne članice in tudi ruski predstavniki so izjavili, da niso prepričani, ali bodo podaljšali, kar je tudi najbolj vplivalo na zadnji padec cen nafte," nam je še povedal Mihajlo Todurov. Cena nafte vrste brent je pod 49 dolarji za 159-litrski sod, ameriška lahka nafta pa je v petek zjutraj v nekaj minutah padla za tri odstotke in se prvič po novembru spustila pod 45 dolarjev. Samo v petek je bilo sklenjenih za sedem milijonov dolarjev opcijskih pogodb, ki kupcem prinašajo dobiček le, če bo nafta do junija padla na 39 dolarjev.

Gorivo bo v torek cenejše
Še preden se bo to zgodilo (če se sploh bo) in bodo špekulanti unovčili dobičke pri kratkih pozicijah, pa bomo imeli od nižjih cen nafte korist tudi slovenski porabniki, saj se bo bencin v torek pocenil. Kam se bodo cene nafte obrnile v prihodnjih nekaj tednih, bo predvsem odvisno od razpleta Opecovega sestanka 25. maja na Dunaju, trgovci pa bodo še naprej spremljali, koliko nafte načrpajo države, ki niso pristopile k Opecovemu dogovoru o znižanju načrpanih kvot. V Libiji in Nigeriji je črpanje višje od pričakovanj, še bolj pa v ZDA. Črpališča, ki so lani ob strmoglavljenju cen nafte obupovala nad poslom, zdaj spet oživljajo proizvodnjo iz skrilavcev, svoje pa je opravila tudi naprednejša tehnologija, ki omogoča, da je točka preloma mnogo nižje kot nekoč, v nekaterih primerih precej pod 50 dolarji.