Janet Yellen je pravzaprav povedala tisto, kar ve vsak z osnovno ekonomsko izobrazbo – da bo treba v želji, da se prepreči pregrevanje gospodarstva, počasi začeti dvigovati obrestne mere, ki so od začetka epidemije ničelne, centralne banke pa prek programov odkupovanja obveznic v finančni sistem vlivajo vedno nove in nove milijarde dolarjev, evrov, jenov ... A zdi se, kot da je s temi besedami Yellnova vseeno malce šokirala vlagatelje, ki so se morda preveč opirali na stališče ameriške centralne banke, ki je višjo inflacijo označila za začasen pojav in zato še ni signalizirala, da bi v bližnji prihodnosti lahko doživeli zaostrovanje denarne politike. V torek so v New Yorku precej padle predvsem delnice največjih tehnoloških podjetij. Applove so se pocenile za dobre tri odstotke, Alphabetove, Facebookove in Tesline pa za več kot odstotek.

Vitalik Buterin nov milijarder
Zelo pestro je spet na trgu kriptovalut. Bitcoin je v torek zanihal precej navzdol in se spustil pod 53.500 dolarjev, na drugi strani pa nove in nove rekorde postavlja eter, ki se je zavihtel že nad 3500 dolarjev. Res je, da je tudi dogecoin spet "ponorel" - njegova vrednost se je zadnji teden podvojila (v torek je dosegla skoraj 0,60 dolarja), ampak – ostanimo pri etru, ki podobno kot bitcoin postaja vse bolj "mainstream" kriptovaluta, ki jo je preprosto treba imeti v portfelju. Od začetka leta se je eter podražil skoraj petkratno (1. januarja je bil tečaj 730 dolarjev). Če je delež bitcoina med vsemi kriptovalutami zdrsnil na 45 odstotkov, eter zdaj predstavlja že več kot 17-odstotni delež. Njegov (so)ustanovitelj, rusko-kanadski programer Vitalik Buterin, je postal milijarder, saj je lastnik 333.500 etrov.

Omrežje ethereum navdušuje uporabnike
Morda še nikoli v zgodovini ni eter toliko pridobival, ko je bitcoin stal na mestu oziroma izgubljal, kar se dogaja te dni. A vse to ima svojo logiko. Vse več ljudi prepoznava pomembnost omrežja ethereum. Gre za decentralizirano programsko platformo, ki (seveda s tehnologijo veriženja blokov) omogoča kreiranje in uporabo decentraliziranih aplikacij in izvajanje pametnih pogodb. Predvsem pri tako imenovanih decentraliziranih financah (DeFi) se je ethereum zelo izkazal, prejšnji mesec je Evropska investicijska banka s pomočjo ethereuma prvič v zgodovini izdala digitalne obveznice. Na omrežju ethereum je razcvet doživel tudi trg nezamenljivih žetonov NFT, ki je postal zelo priljubljen pri zbirateljih digitalnih umetniških del in športnih spominkov.

V zadnjem desetletju zaslužki tudi med majem in oktobrom
Ena najbolj znanih borznih modrosti pravi, da je smiselno maja prodati delnice, uživati poletje kje na plaži in se na trg vrniti čez nekaj mesecev ("Sell in May and go away."). Toda zdi se, da takšno početje nima več smisla. Paul Zemsky iz finančne družbe Voya Investment Management pravi, da ni nobenih dokazov, da takšna strategija prinaša rezultate, letos pa bi bilo sploh nesmiselno prodati svoj portfelj. "Fundament je še vedno močen, in to je tisto, kar si želimo. Gospodarstvo ima odlične temelje za rast, lepi četrtletni dobički pa obljubljajo, da delnice še niso blizu vrha," pravi Zemsky. Če je v prejšnjih desetletjih res veljalo, da je obdobje med majem in oktobrom na borzah manj donosno kot med novembrom in aprilom, v zadnjih letih ni bilo tako. Indeks S & P je namreč v zadnjih 10 letih med majem in oktobrom povprečno pridobil 3,8 odstotka, lani celo 12 odstotkov, njegova vrednost pa se je znižala le v letih 2011 (za osem odstotkov) in leta 2015 (za vsega 0,3 odstotka).

Munger: Bitcoin v nasprotju z interesi civilizacije
Konec prejšnjega tedna je investicijska javnost z zanimanjem spremljala dogajanje na skupščini delničarjev holdinga Berkshire Hathaway, katerega gonilna sila sta veterana Wall Streeta Warren Buffett in Charlie Munger. Buffett in Munger nista zaskrbljena zaradi Bidnovih prizadevanj, da zviša davke na kapitalske dobičke, pri čemer sta spomnila, da je bil davek nekoč tudi že nad 50 odstotki. Bolj ju skrbi inflacija, saj pravita, da predstavlja resno grožnjo. O diskontnem borznem posredniku Robinhoodu, ki je k trgovanju spodbudil na milijone (predvsem mladih) malih vlagateljev, menita, da še dodatno podžiga špekulacije na delniških trgih, kar na trenutke spominja že na kazino. Lanska delna odprodaja pozicije v Applu je bila napaka, je priznal Buffett, ima pa Berkshire Hathaway še vedno za več kot 100 milijard dolarjev Applovih delnic. Munger se je (ob prikimavanju Buffetta) obregnil še ob bitcoin, za katerega celo pravi, da je v nasprotju z interesi civilizacije in da je vse, kar stoji za njim, odvratno.