Območje, ki zajema 92 odstotkov svetovnega BDP-ja, zaradi epidemije covid-19 trpi takšne ali drugačne omejitve normalnega življenja. Številna podjetja so zaprta, na cestah je opazno manj avtomobilov in tovornjakov, letala so prizemljena. Pretres na strani povpraševanja je na naftnem trgu neizmeren, padec je celo šestkrat tolikšen, kot je bil na vrhuncu finančne krize 2008. Če je lani svetovno povpraševanje doseglo skoraj 100 milijonov 159-litrskih sodov dnevno, naj bi bilo trenutno povpraševanje po ocenah Goldman Sachsa kar 26 milijonov sodov nižje. Po njihovem mnenju bo povpraševanje marca povprečno padlo za 10,5 milijona sodov dnevno, aprila pa bo v primerjavi s časi pred koronakrizo nižje za 18,7 milijona sodov. To so resnično tektonski premiki.

Zaradi cenovne vojne šok tudi na ponudbeni strani
Posledice bodo daljnosežne, pravijo pri Goldman Sachsu in opozarjajo, da bo pandemija spremenila pravila igre v energetskem sektorju, posebej če se življenje še več mesecev ne bo vrnilo v ustaljene tirnice. Prestrukturiranje industrije se bo zdaj moralo zgoditi. Padec povpraševanja je tako krut, še dodajajo, da se zdi celo cenovna vojna med Savdsko Arabijo in Rusijo ta trenutek nepomembna. Spomnimo: 6. marca je Rusija na zasedanju članic Opec+ nasprotovala dodatnemu nižanju proizvodnje, s tem pa razjezila Savdsko Arabijo, ki bo z aprilom črpala z vsemi zmogljivostmi in proizvodnjo zvišala za okrog 25 odstotkov, na 12,3 milijona sodov. Konec zavezništva med Rusi in Savdijci je dodatno pospešilo padanje cen nafte.

Najbolj bo trpela ameriška naftna industrija
Včeraj so z ameriško lahko nafto trgovali že pod 20 dolarji, medtem ko je brent padel na dobrih 22 dolarjev. Gre za najnižje vrednosti črnega zlata v zadnjih 16 letih. Rusija naj bi želela prejšnji teden "skleniti premirje" s Savdijci, vendar so ti sporočili, da kljub pritisku Washingtona ni bilo nobenih pogovorov. Obe državi sicer vztrajata, da lahko še dolgo vzdržita pri trenutnih cenah nafte, pa čeprav je jasno, da bo proračun obeh držav močno prizadet. Ni jih sicer malo, ki menijo, da želijo oboji s politiko skrajno nizkih cen s trga izriniti ameriško naftno industrijo, ki pri teh cenah nafte ne bo preživela, saj je točka preloma zaradi dragega postopka hidravličnega lomljenja občutno višja.

Za sod nafte manj kot 10 dolarjev?
Preobrata na naftnem trgu kmalu ni pričakovati, pesimistične napovedi govorijo celo o padcu cen pod 10 dolarjev. Gre za svetovno naftno vojno, se je izrazil eden od analitikov. Nekaj je že jasno: ZDA bodo kmalu izgubile status največje svetovne proizvajalke nafte, ki ga imajo od leta 2018, ko je bil zaradi odprtja novih in novih črpališč njen "output" večji od savdskega in ruskega. To ne bo imelo le gospodarskih posledic, ampak bo vplivalo tudi na ameriško zunanjo politiko. Na začetku leta so ZDA načrpale še 13 milijonov sodov dnevno, zdaj pa se proizvodnja že občutno znižuje. V zadnjih dveh tednih je bilo zaprtih 59 vrtin, večinoma v Permian Basinu v Teksasu, ki je eno od treh glavnih območij pridobivanja nafte s hidravličnim lomljenjem.