Zadnji teden so se sicer newyorški delniški indeksi spustili nekoliko nižje, a to ni preveč pokvarilo slike celotnega meseca, v katerem je S & P 500 porasel za 4,8 odstotka, tehnološki Nasdaq pa za 6,9 odstotka. Pravilo, da se je treba maja pobrati s trga ("Sell in May and go away"), saj do jeseni ni pričakovati rasti, za zdaj torej ne velja.

Pozor, indeks transportnih delnic ne sledi trgu
Za bikovska gibanja gredo zasluge lepim dobičkom ameriških korporacij v prvem četrtletju in gospodarskim podatkom, ki so, čeprav Fed kar odlaša z začetkom zniževanja obrestnih mer, precej solidni. Velja pa poudariti, da vsi sektorji vendarle niso v pozitivnem trendu. Indeks delnic transportnih podjetij že od novembra 2021 čaka na nov rekord. Letos je njegova vrednost zdrsnila za pet odstotkov, kar nakazuje določene težave v gospodarstvu. V indeks transportnih podjetij so vključena letalska podjetja (tečaj delnic American Airlinesa je zadnji teden zaradi napovedi nižjega dobička strmoglavil za 17 odstotkov), upravljavci železnic, špediterske družbe ...

Polovica Američanov zmotno meni, da Wall Street letos izgublja
Dogajanje na Wall Streetu je treba razumeti tudi skozi prizmo predsedniških volitev. Joe Biden bo storil vse, da gospodarstvo ne zdrsne v recesijo, izjemno visok proračunski primanjkljaj (lani več kot šestodstoten v času lepe gospodarske rasti) in javni dolg, ki je ušel izpod nadzora, ga ne zanimata. A vse to mu kaj dosti ne pomaga. Po zadnji anketi inštituta Harris za britanski časopis The Guardian je 56 odstotkov Američanov prepričanih, da je gospodarstvo v recesiji, 72 odstotkov jih verjame, da inflacija še naprej narašča, skoraj polovica (49 odstotkov) pa meni, da je borzni indeks S & P 500 letos nazadoval, čeprav je v resnici pridobil dobrih 11 odstotkov, lani pa 24 odstotkov. 49 odstotkov vprašanih tudi meni, da je stopnja brezposelnosti najvišja v zadnjih 50 letih, čeprav je v resnici manj kot štiriodstotna in s tem med najnižjimi v sodobni zgodovini.

Trgi v razvoju vse bolj zadolženi
Če ostanemo pri zadolženosti, to seveda ni le težava ZDA. Svetovni dolg vseh subjektov je z lanskih 307 narasel že na 315 bilijonov dolarjev, je sporočil Institut za mednarodne finance,
Zadolženost podjetij znaša 164,5 bilijona, vladni dolg 91,4 bilijona, dolg gospodinjstev pa 59,1 bilijona. IIF hkrati opozarja, da dolg narašča najhitreje po drugi svetovni vojni. "Drugo četrtletje zaporedoma se dolg povečuje, predvsem na račun trgov v razvoju, kjer skupni dolg znaša že rekordnih 105 bilijonov dolarjev, 55 bilijonov več kot pred desetletjem," so v četrtletnem poročilu zapisali pri IIF-ju. Med razvitimi gospodarstvi so najbolj zadolžene Japonska in ZDA. V primerjavi z BDP-jem je dolg v razvitih gospodarstvih večinoma nekoliko upadel, v državah v razvoju (Kitajska, Indija, Mehika ...) pa se je povzpel na rekordnih 257 odstotkov BDP-ja.

Inflacija v območju evra prvič letos navzgor
V zadnjih dneh je bilo objavljenih nekaj pomembnih makroekonomskih podatkov. Inflacija v območju evra je bila maja 2,6-odstotna na letni ravni, kar je več kot aprila (2,4 %). Gre za prvo rast letos, vseeno pa večina pričakuje, da bo Evropska centralna banka v četrtek na junijski seji znižala obrestno mero. V ZDA bo treba na to še počakati. Aprilski indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE) je porasel za 0,3 odstotka na mesečni in za 2,7 odstotka na letni ravni, torej v skladu s pričakovanji. Gospodarska rast v ZDA je bila v uvodnem četrtletju po zadnji reviziji le 1,3-odstotna, in ne 1,6-odstotna. Japonska centralna banka pa je po dveh letih spet posredovala na deviznem trgu, potem ko je vrednost jena aprila zdrsnila najnižje v zadnjih 34 letih. Finančno ministrstvo je potrdilo, da je za posredovanje, katerega namen je bil seveda oslabiti ameriško valuto v primerjavi z japonsko, med 26. aprilom in 29. majem porabilo 9,79 bilijona jenov (62 milijard dolarjev).

"Kiti" dokupujejo bitcoine
Kriptovalute so nekoliko zastale, bitcoin vztraja pod 70 tisoč dolarji, tudi eter se je po odobritvi ameriških ETF-skladov na to kriptovaluto umiril. Analitiki JPMorgana napovedujejo, da bodo ETF-skladi na eter privabili precej manj svežega denarja kot ETF-ji na bitcoin. Po visoki letošnji rasti kriptovalut je konsolidacija sicer nekaj normalnega. Na nove vrhove bo treba še malo počakati, je pa za nadaljnjo rast pomembno, da so veliki vlagatelji v zadnjih mesecih okrepili svoje pozicije. Kot so na omrežju X sporočili z analitske družbe Santiment, so vlagatelji, ki imajo v lasti vsaj 10 bitcoinov, v zadnjih petih mesecih skupno dokupili več kot 154 tisoč bitcoinov, kar je bikovski signal.