Potem ko so vodilni newyorški delniški indeksi v četrtek padli za okrog dva odstotka, se pot navzdol v petek še ni končala. Glavni vzrok za pesimizem je Argentina, ki je na pragu novega bankrota, vlagatelje pa vznemirjajo tudi ugibanja, kdaj bo Fed začel zaostrovati denarno politiko. Na dodatno negotovost vplivajo še razmere v Ukrajini in Gazi ter nove gospodarske sankcije proti Rusiji. Indeks S & P 500 (1.925 točk), ki se je julija le na devet točk približal meji 2000, je tako zadnji teden izgubil 2,7 odstotka, kar je največ po juniju 2012.

Glavno vprašanje: kdaj bodo šle obresti navzgor?
Vzrokov, da trg končno doživi vsaj desetodstotni popravek, kar se ni zgodilo že tri leta, je torej dovolj. Glavno besedo bo imela še naprej ameriška centralna banka oziroma njena denarna politika. V sredo je (po rednem sestanku) Fed namignil, da se mu ne bo mudilo pri zaostrovanju denarne politike. Politiko kvantitativnega sproščanja bo oktobra sicer dokončno opustil, ključna obrestna mera Fed funds pa naj bi bila na ničelni stopnji vsaj še pol leta.

Brezposelnost v ZDA 6,2-odstotna
Sveži podatki o julijskih gibanjih na ameriškem trgu dela niso pomembneje vplivali na razpoloženje borznikov. Prejšnji mesec je največje svetovno gospodarstvo ustvarilo neto 209 tisoč delovnih mest, kar je opazno manj kot mesec prej (298 tisoč). Ker je več Američanov začelo iskati delo, s čimer se je povišalo število delovno aktivnega prebivalstva, je stopnja brezposelnosti s 6,1 porasla na 6,2 odstotka.

Urna postavka le simbolično navzgor
Čeprav je bilo julija novih služb manj od pričakovanih 233 tisoč, so ZDA že šesti mesec ustvarile več kot 200 tisoč novih delovnih mest, kar se ni zgodilo od leta 1996. Ugodna gibanja na trgu dela še vedno ne povzročajo inflacije. Urna postavka, ki je pomemben pokazatelj, ali gospodarstvu grozi inflacija, je julija porasla le za en cent, na letni ravni pa je urna postavka trenutno višja le za dva odstotka, kar Feda še ne vznemirja.

Zlato po štirih negativnih dneh precej navzgor
Ker so sveži podatki s trga dela zmanjšali strah pred zaostrovanjem ameriške denarne politike, so cene plemenitih kovin in ameriških obveznic porasle. Po štirih negativnih dneh in padcu na šesttedensko dno (1.280 dolarjev) je zlato pridobilo skoraj odstotek. Donos ameriških obveznic, ki je (po objavi podatka o kar štiriodstotni ameriški gospodarski rasti v drugem četrtletju) ta teden naraščal, je v petek spet zdrsnil in znaša okrog 2,50 odstotka.

Krka spet odkupuje lastne delnice
Na Ljubljanski borzi je bila osrednja novica tedna ponedeljkova odločitev vlade, da spet "odmrzne" privatizacijo (posledično so Aerodromove delnice v petih dneh pridobile osem odstotkov), odmevala pa je tudi Agrokorjeva prevzemna ponudba za še preostale Mercatorjeve delnice. Najprometnejše ostajajo Krkine delnice, ki so se podražile za skoraj dva odstotka, na 65 evrov. Novomeško podjetje je spet začelo kupovati lastne delnice.

Vse bo odvisno od procesa privatizacije
Indeks SBI TOP je v četrtek dosegel najvišjo raven v skoraj mesecu dni, v petek pa izgubil več kot odstotek in zdrsnil pod 800 točk. Je petkov padec posledica pesimizma na tujem? Uroš Ožbolt (Alta): "Neposredno minusa ne bi pripisal premikom na tujih borzah, saj je bolj anemično trgovanje opaziti že nekaj dni. Res pa je, da tujcev na nakupni strani ni bilo opaziti. Menim, da na krilih pričakovanj o nadaljevanju privatizacije verjetno naša borza ne bo občutneje padla, vsekakor pa tudi rasti brez oprijemljive zgodbe ne bomo kar tako videli."