Potem ko smo še v prvi polovici julija spremljali nove rekorde delniških indeksov, se je razpoloženje v zadnjih dveh tednih v nekaterih segmentih trga opazno poslabšalo. Predvsem so na udaru prodajalcev tehnološke delnice, kar pa niti ni presenečenje, saj je bila njihova rast v prvi polovici leta zelo visoka. Vrnitev k normalnejšim vrednotenjem je tako precej pričakovana in pravzaprav zdrava. V sredo je indeks Nasdaq izgubil zajetne tri odstotke in pol, največje izgube po letu 2022 pa si je ta dan privoščil tudi indeks S & P 500 (-2,3 %). Na tnalu so bile Tesline in Alphabetove delnice, kar je posledica objave četrtletnih rezultatov. Tesline so v enem dnevu padle za 12 odstotkov (pocenile so se tudi delnice preostalih proizvajalcev električnih vozil po svetu), Alphabetove pa za pet odstotkov.

Tesla drugo četrtletje zapored z nižjim dobičkom
Tesla je imela v drugem letošnjem četrtletju 1,48 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je zajetnih 45 odstotkov manj kot leto prej. Dobiček je bil tako drugo četrtletje zapored nižji od napovedi analitikov. Prihodkov je bilo za 25,5 milijarde dolarjev (+2,4 %). Dobičkovna marža je bila pri 14,4 odstotka najnižja v zadnjih petih letih. Proizvajalca električnih vozil vse bolj načenja kitajska konkurenca, zaradi česar je prisiljen v zniževanje cen. V ZDA ima Tesla prvič manj kot 50-odstotni tržni delež. Proizvodni stroški so tudi vse višji, prvi mož podjetja Elon Musk sicer veliko stavi na umetno inteligenco in obljublja, da bodo samovozeči taksiji na ceste zanesljivo zapeljali prihodnje leto. Njihovo predstavitev je napovedal za 10. oktober.

Google dobiček povišal za 28 odstotkov
Alphabetove delnice prav tako niso ušle visokim izgubam, čeprav je bil dobiček že šesto četrtletje zapored višji od pričakovanj in čeprav so prihodki iz storitev v oblaku prvič presegli 10 milijard dolarjev (četrtina več kot v istem lanskem obdobju). Googlovo krovno podjetje je ustvarilo 23,6 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 28,3 odstotka več kot v enakem času lani. Prihodki so v medletni primerjavi narasli za 13,6 odstotka na 84,7 milijarde dolarjev. Podjetje je s tem preseglo pričakovanja analitikov, toda vseeno se je tečaj delnic zadnji teden znižal za sedem odstotkov. Vzrok so ne najbolj bleščeči prihodki YouTuba (z 8,66 milijarde dolarjev so bili nekoliko nižji od napovedi), pa tudi visoki izdatki za investicije, predvsem v umetno inteligenco. In seveda Wizova (Wiz je podjetje, ki se ukvarja s kibernetsko varnostjo) zavrnitev Googlove prevzemne ponudbe v višini 23 milijard dolarjev. Pri Morgan Stanleyju so ciljno vrednost Alphabetovih delnic znižali z 210 na 205 dolarjev (trenutna vrednost je okrog 170 dolarjev).

Težave avtomobilskega sektorja
Izjemen padec Fordovih delnic je prav tako vreden omembe. V četrtek so bile za skoraj 20 odstotkov v minusu, kar se ni zgodilo od novembra 2008 (-25 %). Fordov dobiček iz poslovanja je bil v drugem četrtletju z 2,8 milijarde dolarjev za 26 odstotkov nižji kot v drugem četrtletju 2023 (analitiki so napovedovali za 3,7 milijarde dolarjev dobička iz poslovanja), saj se podjetje spopada z višjimi stroški garancij, pa seveda tudi s hudo konkurenco na trgu električnih vozil, zaradi česar je imel Ford v tej diviziji za 1,1 milijarde dolarjev izgube (kar je sicer manj kot četrtletje prej). Fordovi sveži poslovni rezultati so precej navzdol potegnili tudi delnice sorodnih podjetij, kot sta General Motors in Stellantis, ki je sicer v četrtek poročal o 48-odstotnem padcu dobička v prvem polletju. Stellantisove delnice so v enem tednu izgubile 13 odstotkov.

Ryanairov dobiček skoraj za polovico nižji
Seznam znanih podjetij, ki so objavila slabše rezultate, pa s tem še ni končan. Ryanairove delnice so se v ponedeljek pocenile za 15 odstotkov, s čimer so bile že za 36 odstotkov nižje od rekordne vrednosti. Irski nizkocenovni letalski prevoznik je razočaral analitike s četrtletnimi poslovnimi rezultati. Prihodki so bili s 3,6 milijarde evrov na isti ravni kot lani, dobiček pa se je skoraj prepolovil (na 336 milijonov evrov). Ryanair je sicer povečal število potnikov (za desetino, na 55,5 milijona), vendar je moral Ryanair zniževati cene letalskih vozovnic (v povprečju za 15 odstotkov), povečati proračun za promocijske dejavnosti, poleg tega ga tarejo tudi višji stroški dela. Kot so pojasnili, povpraševanje potnikov ostaja spodbudno, a obenem cene vozovnic ostajajo nizke. "Pričakujemo, da bodo cene vozovnic v drugem četrtletju bistveno nižje kot prejšnje poletje," je dejal izvršni direktor Michael O'Leary.

Jen se krepi, Fed septembra v znižanje obresti
Na deviznih trgih je ta mesec v znamenju rasti jena. Če je bilo treba na začetku meseca za dolar plačati skoraj 162 jenov (največ v 38 letih), je tečaj tega deviznega para ta teden znašal le še 152 jenov. Krepitev jena je posledica posega Japonske centralne banke in tudi pričakovanj, da bo banka prihodnji teden zvišala obrestno mero za 10 bazičnih točk. Verjetnost za takšno potezo je približno dvotretjinska. Japonska centralna banka naj bi tudi najavila zniževanje odkupov lastnih delnic. Ameriška centralna banka ta teden na julijski seji skoraj zagotovo ne bo posegala v obrestne mere, naj bi pa to po prepričanju večine storila na naslednji seji (19.–20. september). Inflacija se umirja, junijski indeks cen izdatkov za osebno porabo PCE je bil na letni ravni 2,5-odstoten (mesec prej 2,6 %).

Trump odsvetuje prodajo bitcoinov
Na trgu kriptovalut odmeva začetek trgovanja s prvimi ameriškimi ETF-skladi na promptno ceno etra. Najbolj likviden je za zdaj Grayscalov sklad Ethereum Trust. Vseeno se je eter v zadnjem tednu pocenil za več kot pet odstotkov, medtem ko je bitcoin po popravku navzdol (v četrtek je zdrsnil na 64 tisoč dolarjev) spet dobil zalet in se včeraj skoraj zavihtel do meje 70 tisoč dolarjev, zmanjkalo je le dobrih 500 dolarjev. Donald Trump je v Nashvillu na kriptokonferenci potrdil, da je zagovornik tega tržnega segmenta, lastnikom bitcoinov pa sporočil, naj svoje naložbe nikoli ne prodajo.