Epidemija številnim tehnološkim velikanom ni škodila, prej koristila (predvsem to velja za Amazon in Netflix), njihova moč se v primerjavi z manjšimi konkurenti vse bolj krepi, novi poslovni modeli se zdijo v veliki meri imuni na koronavirus. Pet največjih podjetij iz Silicijeve doline predstavlja kar 20-odstotni delež v tržni kapitalizaciji indeksa S&P 500. Delnice iz "družine FAANG" so v primerjavi z začetkom leta v (večinoma krepkem) plusu, Netflixove in Amazonove so poskočile za tretjino. Vlagatelji so pri Facebooku že popolnoma pozabili na vse škandale z zlorabo podatkov in se raje osredotočajo na njegovo moč s tremi milijardami uporabnikov. Delnice so v petek pri 237 dolarjih dosegle nov rekord in so se od sredine marca podražile že za skoraj 60 odstotkov.

Le Netflix bikovski pri oceni letošnjega poslovanja
Bodo FAANG-delnice, ki so bile ključne že pri bikovskem trendu 2009-2020, še vlekle voz navzgor, ali pa so zaradi vrtoglavega vrednotenja glavne kandidatke, da nenadoma zgrmijo navzdol? Njihovo razmerje med ceno in pričakovanim dobičkom na delnico je 47, kar je krepko nad povprečjem indeksa S&P 500 (18). To odraža pričakovanja vlagateljev, da bodo FAANG-podjetja še naprej dosegala nadpovprečno rast, kar pa je lahko majava predpostavka. Le Netflix je bil bikovski pri ocenjevanju svojega letošnjega poslovanja, Facebook, Amazon in Alphabet pa so posvarili, da bo dobiček nižji. Apple o naslednjem četrtletju raje ni razmišljal, saj so razmere popolnoma negotove. Položaj lahko na glavo postavijo tudi novembrske volitve. Joe Biden je v petek v pogovoru za CNBC zažugal Amazonu: "Mislim, da nobeno podjetje, ne glede na svojo velikost, pa če je sam Gospod vsemogočni, ne sme biti v položaju, ko ne plačuje davkov, zasluži pa milijarde dolarjev."

Nekatere delnice izgubile več kot polovico vrednosti
Na drugi strani ni težko najti poražencev epidemije. Na dnu je letalska industrija (delnice letalskega prevoznika Delta so letos strmoglavile za 61 odstotkov), močno prizadet je tudi avtomobilski sektor (tečaj delnic General Motors je nižji za 29 odstotkov), recesija in ničelne obrestne mere so oklestile vrednosti bančnih delnic (JP Morganove so letos že ob 36 odstotkov) ... Kdor je torej stavil na pravi sektor, se še naprej lahko veseli dobičkov, čeprav je svet zgrmel v krizo, kakršne ni bilo že skoraj sto let. Podobno selektivno rast lahko pričakujemo tudi v prihodnje. V zadnjem tednu je sicer newyorški delniški trg naredil velik korak naprej, saj se je Dow Jones povzpel za tri odstotke (največ v zadnjem mesecu in pol), indeks Russell 2000, ki vključuje delnice podjetij z nižjo kapitalizacijo, pa celo za več kot sedem odstotkov.

Soros predlaga obveznice brez dospetja
Tudi na evropskih borzah je šlo v zadnjih dneh navzgor. Frankfurtski DAX30 je v petih dneh pridobil skoraj šest odstotkov. Evropska centralna banka naj bi na junijski seji še povečala obseg odkupovanja obveznic. Takoj po začetku epidemije je ECB za pomoč namenila več kot 1000 milijard evrov, od tega 750 milijard evrov za program kvantitativnega sproščanja. Sloviti vlagatelj George Soros Evropi, ki je pri idejah, kako reševati krizo, zelo razklana (predvsem pri vprašanju skupnih koronaobveznic) predlaga, naj izda obveznice brez dospetja (consols). "Bilijon evrov vredna izdaja obveznic brez dospetja bi ob polodstotni letni obrestni meri pomenila pet milijard evrov stroškov letno. Obveznic ne bi bilo treba izdati naenkrat, ampak v več tranšah, kupci pa bi bili lahko predvsem dolgoročni vlagatelji, kot so zavarovalniška podjetja," je povedal Soros v pogovoru za nizozemski De Telegraaf.