Intelove delnice so v petek padle za 12 odstotkov, največ po juliju 2020, saj je eden najpomembnejših proizvajalcev čipov hkrati ob sicer spodbudnih rezultatih zadnjega lanskega četrtletja sporočil, da v tem četrtletju pričakuje med 12,2 in 13,2 milijarde dolarjev prihodkov, kar je slabše od zadnjega lanskega četrtletja (15,4), predvsem pa manj od pričakovanj najbolj črnogledih analitikov. Tudi dobiček na delnico bo precej nižji. Medtem ko nekateri proizvajalci polprevodnikov blestijo zaradi velikega razcveta umetne inteligence (delnice Nvidie so se letos povzpele za dodatnih 26 odstotkov), pa Intel v tem segmentu ni dovolj iznajdljiv in napoveduje, da bodo prihodki nazadovali tako v poslovanju, povezanem z umetno inteligenco, kot tudi v podatkovnih centrih. Na slabše četrtletje naj bi vplivalo tudi ne najbolj prepričljivo poslovanje izraelskega podjetja Mobileye, v katerem ima Intel prevladujoč delež, prek njega pa želi biti prisoten v segmentu samovozečih vozil.

Tesla v primežu vse večje konkurence
Še bolj spektakularen, vsaj z vidika znižanja vrednosti podjetja (izpuhtelo je 80 milijard dolarjev), je bil dan prej 12-odstoten padec Teslinih delnic, ki so pristale najnižje po decembru 2022. Vzrok za pesimizem so bila Teslina opozorila, da ob vse večji konkurenci kitajskih proizvajalcev (BYD je v zadnjem lanskem trimesečju prvič prodal več vozil kot Tesla) letos pričakuje upočasnjeno rast prodaje električnih vozil. Nič ni pomagalo, da je Tesla lani dostavila zavidljivih 38 odstotkov več vozil (1,8 milijona), sploh zato, ker je bil še do nedavnega Teslin cilj, da več let zapored povečuje število dostavljenih vozil za 50 odstotkov. Tudi nekateri finančni rezultati zadnjega četrtletja so razočarali, dobiček na delnico se je znižal za 40 odstotkov, prihodki so porasli le za tri odstotke (na 25 milijard dolarjev), marža iz poslovanja se tudi vztrajno znižuje, saj podjetje znižuje cene svojih modelov. Številne finančne družbe so ob vsem zapisanem znižale oceno Teslinih delnic oziroma njihovo ciljno vrednost.

Inflacija se znižuje, rast BDP-ja še vedno presenetljiva
Kljub krepkemu padcu dveh pomembnih delnic je newyorški delniški trg v celotnem tednu naredil nov korak naprej. Od vodilnih treh indeksov je največ, dober odstotek, pridobil S & P 500, ki je bil v četrtek že peti dan zapored rekordno visoko. Vzroke, da se nadaljuje bikovski trend, lahko iščemo tudi v spodbudnih makroekonomskih objavah. Jedrni indeks cen izdatkov za osebno porabo (PCE) je bil decembra na letni ravni le še 2,9-odstoten (najmanj v zadnjih treh letih), predvsem pa je navdušil podatek, da je po prvih ocenah ameriški BDP v zadnjem četrtletju ob še naprej visoki potrošnji, poslovnih investicijah, izvozu in vladnim izdatkom na letni ravni namesto pričakovanih 1,5 odstotka porasel kar za 3,3 odstotka. To je sicer manj od 4,9-odstotne rasti četrtletje prej, a vendarle najboljši dokaz, da je največje gospodarstvo sveta za zdaj daleč od recesije. Rast v celotnem lanskem letu je bila 2,5-odstotna.

Večina ladij gre raje okrog Afrike
Svetovne borze se torej za zdaj ne ozirajo kaj preveč na napetosti na Bližnjem vzhodu in na težave ladjarjev ob plovbi iz Azije v Evropo skozi Sueški prekop. Zaradi napadov jemenskih hutijevcev so se cene za prevoz zabojnika več kot podvojile, zavarovalnice zahtevajo tudi do petdesetkrat višjo premijo, piše New York Times. Če ladja prevaža tovor v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev, lahko zdaj nastanejo za 700 tisoč dolarjev višji stroški. Seveda se to preliva v končno ceno izdelkov, težava pa je tudi v tem, da nekateri trgovski velikani določenih izdelkov zaradi omenjenih težav preprosto nimajo na zalogi. Trenutno se sicer večina ladij raje odloča kar za pot okrog Afrike, ki je dva tedna daljša in predstavlja višje stroške goriva. V 30 dneh do sredine tega tedna je 517 kontejnerskih ladij raje izbralo pot okrog Rta dobrega upanja, 212 pa jih je zapeljalo v Rdeče morje proti Sueškemu kanalu. Novembra je bilo to razmerje ravno obratno.

Prodajni pritisk pri bitcoinu vendarle popušča
Bitcoin je med tednom zdrsnil pod psihološko mejo 40 tisoč točk in bil tudi za več kot 20 odstotkov oddaljen od vrednosti, ki jo je dosegel tik po SEC-ovi odobritvi spot ETF-skladov na bitcoin. Prodajni pritisk je nato popustil in v petek se je bitcoin povzpel nad 42 tisoč dolarjev, kar so dobri temelji za novo rast. Če so prvi podatki kazali, da je bilo razmerje med prodajami Grayscalovega sklada Bitcoin Trust (GBTC) na eni strani in nakupi desetih novonastalih ETF-skladov na drugi strani uravnoteženi, pa so analitiki pri Bloomberg Intelligence sporočili, da je bilo iz sklada GBTC za osem milijard dolarjev odlivov (še vedno je z 22 milijardami dolarjev kapitala to daleč največji tovrstni sklad), medtem ko so novi spot ETF-skladi v prvih šestih dneh privabili za okrog štiri milijarde dolarjev kapitala.

Zakaj so vlagatelji zapustili Bitcoin Trust?
V zadnjem desetletju je bilo kupovanje delnic sklada Bitcoin Trust, ki ga je upravljala družba Grayscale, ena od redkih možnosti, da so se vlagatelji izpostavili bitcoinu, ne da bi ga kupili neposredno, s čimer jim je bilo na primer prihranjeno odpiranje računa na kriptomenjalnici. Sklad je z zbranim denarjem kupoval bitcoine, cena delnice sklada se je seveda gibala v skladu s predstavo bitcoina. Dolgo je GBTC kotiral s precejšnjim popustom glede na svojo osnovno naložbo (decembra 2022 je bil diskont skoraj 50-odstoten), ob preoblikovanju v ETF-sklad je ta diskont zvodenel. Vlagatelji so zato pobrali dobičke in se raje preselili v preostale spot ETF-sklade na bitcoin, ki imajo nižje provizije. GBTC namreč zaračunava 1,5-odstotno provizijo, preostali le okrog 0,2-odstotno.