Torek je postregel s številnimi pretresi. Začelo se je že v Aziji. Tokijski delniški indeks Nikkei je padel za pet odstotkov (tudi danes mu je "uspel" skoraj tolikšen minus), donosnost desetletne japonske obveznice pa je padla v negativno območje. Po svetu je zdaj že za 6.000 milijard dolarjev obveznic, ki imajo negativno donosnost (še pred letom in pol ni bilo nobene), kar je edinstveno v zgodovini in predstavlja velik problem tako za vlagatelje (le kdo si želi izgubljati denar) kot za centralne banke, ki neuspešno iščejo načine, kako doseči normalno inflacijo.

Dow Jones na koncu izbrisal izgube
Frankfurtski DAX30 je sedmič zapored dan končal v negativnem območju in zdrsnil pod 9.000 točk, v minusu pa je bil tudi Wall Street, kjer pa je Dow Jones (16.014) po "izletu" pod 16 tisoč točk (do 15.881 točk) dan vendarle končal z minimalno izgubo (-0,08 odstotka). Zlasti bančne delnice so letos pod pritiskom. "Delnice bank po svetu je zajel pravi vihar. Indeks evropskih bank Eurostoxx banks je od začetka leta izgubil več kot 28 odstotkov vrednosti," je povedal Peter Jenčič iz Alte, ki je glavne skrbi vlagateljev združil v štiri skupine.
Italijanske banke z 200 milijardami slabih posojil
1. Izstop Velike Britanije iz Evropske unije, tako imenovan Brexit, ki bi po starejši študiji Open Europe imel negativen vpliv predvsem na banke s sedežem v Londonu. 2. Slaba posojila: v Evropi je pozornost zadnjih dni usmerjena v Italijo, kjer naj bi imele banke približno 200 milijard evrov slabih posojil. V ZDA vlagatelje skrbita slabšanje bilanc energetskih podjetij in vpliv na bančne bilance, imuna pa ni niti "jedrna" Evropa, kjer sklad tveganega kapitala v bančni preobleki a. k. a. Deutsche Bank po mnenju raziskovalne družbe CreditSights ne bo mogla plačati obresti na posebno vrsto obveznic, kjer se neplačilo obresti ne šteje kot "default".
Harakiri japonskih bank
3. Negativne obrestne mere. Po nedavni vpeljavi negativnih obrestnih mer na Japonskem so japonske banke doživele "harakiri". Razlog za padanje bančnih delnic v okolju negativnih obrestnih mer je zelo dobro na blogu opisal Macro Man. Ob zniževanju medbančnih obrestnih mer se posojilne obrestne mere znižajo bolj kot depozitne obrestne mere (ki za zdaj še ostajajo v pozitivnem območju), zaradi česar pride do znižanja neto obrestnih marž bank in posledično do nižjih dobičkov. 4. Strah pred t. i. bail-ini zaradi spremenjene regulative. Primer je Italija, kjer so želeli banke reševati z državno slabo banko, ki bi odkupovala njihove slabe terjatve brez diskonta, Evropska komisija pa je temu nasprotovala, češ da ne smejo več dobiti nobene državne pomoči.
Težave v kratkem ne bodo rešene
Peter Jenčič še dodaja: "Poleg tega je okoli novega leta vlagateljem (predvsem lastnikom znatno razvrednotenih obveznic Pimco in Blackrock) zelo nepremišljen signal poslala Portugalska z dokapitalizacijo banke Novo Banco (pravna naslednica Banko Espirito Santo) s prenosom izbranih obveznic iz slabe banke v kapital banke, ki naj bi se prodajala. Vidimo lahko, da za padanje tečajev bančnih delnic ni kriv zgolj en dejavnik, in jasno je, da vsaj za določene razloge ne moremo pričakovati, da se bodo v kratkem razrešili oziroma odpravili. Očitno pa je, da padanje bančnih delnic ne pomeni nič dobrega za splošne razmere na trgih."

Tečaji delnic na Lj. borzi (9. februar):

Nafta spet blizu 12-letnega dna
Val pesimizma se je preselil še v ZDA, pri čemer so vlagatelji pozornost posvečali tudi novemu občutnemu padcu nafte (brent je izgubil osem odstotkov in zdrsnil na 30,28 dolarja), potem ko je Mednarodna agencija za energijo posvarila, da ni pravih možnosti za okrevanje cen nafte, saj bo presežna ponudba vztrajala vse leto, možnosti, da se bo Opec dogovoril za znižanje proizvodnih kvot, pa naj bi bile zelo majhne. Ponudba Opeca je bila januarja kar 1,7 milijona sodov višja od lanskega povprečja. Svoje je k črnogledosti naftnih trgovcev spet dodala banka Goldman Sachs, ki napoveduje, da bi lahko nafta zdrsnila pod 20 dolarjev, dolgoročno pa ji vendarle prerokuje, da bo okrevanje hitrejše kot pri preostalih surovinah. Pri 12-mesečni ciljni vrednosti so tako pri Goldmanu najbolj zadržani pri bakru, saj menijo, da bo čez eno leto za 14 odstotkov nižje kot danes, cena naj bi bila okrog 4.000 dolarjev za tono.