Najbolj je odmevala izjava ameriškega predsednika, da utegne ocariniti kar za 505 milijard dolarjev kitajskih izdelkov (trenutno ta številka znaša "le" 34 milijard), kolikor je vreden skoraj celoleten izvoz kitajskega blaga v ZDA, pa tudi njegovi očitki Kitajski in EU-ju, da manipulirata s tečaji. Kot je zapisal na Twitterju, namerno znižujeta svoji valuti, da bi bilo njuno blago na trgih bolj konkurenčno od ameriškega. Obregnil se je celo ob ameriško centralno banko, češ da ga Fedova politika napovedanega višanja obresti ne navdušuje. Da se predsednik vtika v delovanje centralne banke, je precej nenavadno. "Predsednik ne more nadzirati obrestnih mer. Saj ni kralj," je komentiral eden izmed tujih analitikov.

IMF: carine utegnejo precej prizadeti rast
Medtem se krešejo mnenja, kako bodo napovedane carine vplivale na trgovinske tokove. Nekateri se bojijo nevarnosti recesije, drugi so prepričani, da bodo sledila pogajanja, po katerih bodo vpletene strani precej popustile, tako da trgovinske vojne ne bo. Mednarodni denarni sklad je včeraj opozoril, da utegnejo nove in nove carine precej prizadeti svetovno gospodarsko rast, BDP pa bi bil lahko letos in naslednje leto nižji za pol odstotne točke. Drugačnega mnenja je ameriški finančni minister Steven Mnuchin, saj je povedal, da največje svetovno gospodarstvo za zdaj ne čuti učinkov carinske vojne in da ni razlogov, da gospodarska rast letos ne bo triodstotna.

Nafta se je precej oddaljila od letošnjega vrha
Newyorški delniški indeks Dow Jones je v preteklem tednu ostal skoraj nespremenjen, potem ko je teden prej pridobil 2,3 odstotka. Dolar je (v primerjavi s košarico valut) v petek doživel največji enodnevni padec v zadnjih treh tednih, saj se je Donald Trump pritoževal nad njegovo visoko vrednostjo. Donosnosti ameriških dolgoročnih obveznic so se zvišale, saj bi lahko Trumpovo vtikanje v Fedovo politiko vplivalo na zmernejši ritem zaostrovanja denarne politike, kar pa bi lahko pomenilo višjo inflacijo. Cene nafte so se znižale tretji teden zapored. Za 159-litrski sod brenta je treba plačati 73 dolarjev, potem ko je bila še pred kratkim cena 79 dolarjev. Ameriška proizvodnja se še naprej zvišuje, "output" je prvič višji od 11 milijonov sodov dnevno.

Tehnološki velikani novim rekordom naproti
Teden v New Yorku je sicer postregel tudi z nekaterimi rekordi. Borzne vrednosti družb, kot so Microsoft, Facebook, Amazon (za delnico je bilo treba sredi tedna odšteti že 1.850 dolarjev, tržna kapitalizacija znaša že skoraj 900 milijard dolarjev) in Alphabet, so se povzpele na nove zgodovinske vrednosti. Microsoft je predvsem na račun storitev v oblaku dobiček v drugem četrtletju v primerjavi z istim lanskim obdobjem povišal za deset odstotkov, na 8,8 milijarde dolarjev. Do petka je 87 podjetij, vključenih v indeks S&P 500, sporočilo četrtletne poslovne rezultate, skoraj 84 odstotkov jih je preseglo pričakovanja.

Naslednji teden številne pomembne četrtletne objave
V naslednjem tednu bodo še številni drugi tehnološki velikani objavili poslovne rezultate drugega letošnjega četrtletja. V ponedeljek utegne vlagatelje navdušiti Alphabet, saj naj bi dobiček na delnico podvojil (na 9,61 dolarja). V sredo bo sledil Facebook, ki mu škandal z zlorabo osebnih podatkov verjetno ni preveč škodil, dobiček pa naj bi se po napovedih z 1,32 zvišal na 1,72 dolarja na delnico. V četrtek bodo oči uprte v Amazon. Prihodki naj bi poskočili za 40 odstotkov. V petek bo na vrsti še Twitter, ki mora upravičiti močan skok delnice v zadnjih 12 mesecih (tečaj se je več kot podvojil). Apple (dobiček na delnico naj bi se z 1,67 povišal na 2,18 dolarja) bo bilance razgrnil na zadnji dan julija.