Pravzaprav ni enotnega mnenja o tem, ali delniške trge bolj navdihne republikanski ali demokratski predsednik. Ključne so poteze ameriške centralne banke. George W. Bush je bil republikanec, ki naj bi zagovarjal teorijo prostega trga. Zniževal je davke, da bi pomagal vlagateljem in gospodarstvu, toda v času njegovih dveh mandatov (2001-2009) so se delnice v povprečju pocenile za 35 odstotkov, tržna kapitalizacija Newyorške borze vrednostnih papirjev pa se je znižala za 4.600 milijard dolarjev.

Visoka rast v času Obamove administracije
Na drugi strani so delnice občutno pridobivale v času Clintonove in Obamove administracije. Od dneva, ko je Obama prisegel kot predsednik ZDA, je širši indeks S & P poskočil za 66 odstotkov. Toda nesmiselno bi bilo trditi, da je Bush krivec za slabo predstavo Wall Streeta, saj je svoj mandat začel po poku delnic spletnih podjetij in po koncu razcveta na trgu nepremičnin. Prav tako Obami ne bi smeli prepisovati preveč zaslug za rast delnic, saj so bile prav takrat, ko je prišel na oblast, zaradi opustošenja po zlomu banke Lehman Brothers delnice na izredno nizkih ravneh.

Romney bi se utegnil znebiti Bernankeja
Ameriške volitve bodo v torek. Ob novi zmagi Obame posebnih pretresov na Wall Streetu ni pričakovati. Če bo več glasov dobil Mitt Romney, je odziv težko napovedati. Na eni strani bi lahko njegova zmaga pomagala vlagateljem, saj kot dolgoletni poslovnež zagovarja manjšo regulacijo trgov in nižje davke na dobiček. Toda če bo Romney zasedel Belo hišo, bi bili finančni trgi morda negotovi, ker je rad kritiziral Zvezne rezerve in napovedal, da bo zamenjal guvernerja Bena Bernankeja. Prav mogoče je, da bi poskušal preprečiti politiko kvantitativnega sproščanja, ki je prinesla rast tveganih naložb.

Oktobra precej novih delovnih mest v ZDA
Vsekakor se bo moral predsednik ZDA najprej lotiti nevarnosti fiskalnega prepada, ki grozi ZDA. Po mnenju strokovnjakov je to tudi največja nevarnost, ki trenutno grozi delniškemu trgu. Ta pretekli teden ni deloval "z vso paro", saj je v New Yorku trgovanje zaradi divjanja orkana Sandy v ponedeljek in torek odpadlo. V skrajšanem tednu je Dow Jones izgubil 14 točk, čeprav je še v petek dopoldne kazalo na pozitiven teden, saj so vlagatelji pozitivno sprejeli podatek, da je ameriško gospodarstvo oktobra ustvarilo neto 171 tisoč novih delovnih mest, kar je več od napovedi. Vseeno je Dow Jones v petek izgubil odstotek.

Brent najnižje po juliju
Vzrok za pesimističen konec tedna bi lahko delno iskali v predvolilni negotovosti, delno pa v neprepričljivih četrtletnih objavah. Tudi drugo največje ameriško naftno podjetje Chevron je zaostalo za pričakovanji, delnice pa so padle za 2,9 odstotka. Le 38 odstotkov podjetij, ki so že objavila četrtletne bilance, je na strani prihodkov preseglo pričakovanja. Nafta vrste brent je v petek padla za dva dolarja in pol, potem ko je Washington zaradi pomanjkanja nafte na prizadetih območjih dovolil tujim tankerjem, da so ameriško vzhodno obalo oskrbeli z novimi zalogami. V preteklem tednu se je brent pocenil za tri odstotke in pol.

Abanka prodala svoj delež v Mercatorju
Na Ljubljanski borzi so bili ta teden zaradi praznikov le trije trgovalni dnevi. Indeks SBI TOP se je znižal za tretjino odstotka. Delnice Nove KBM so se pocenile za 1,28 odstotka, Zavarovalnice Triglav in Krke pa za 0,8 odstotka. Petrolove delnice so dražje za 1,65 odstotka. V prvi kotaciji je sicer največ, za 30 odstotkov, poskočil tečaj malo likvidne Intereurope. Vlagatelji so sklenili za 7,58 milijona evrov prometa, od tega več kot polovico z delnicami Mercatorja, saj je Abanki uspelo prodati svoj 2,75-odstotni delež v Mercatorju. Zelo verjetno je kupec celotnega svežnja hrvaška Hypo banka.