Osrednji delniški barometer borze v Tokiu Nikkei se je v petek povzpel do skoraj 31 tisoč točk in s tem segel najvišje po juliju 1990. Že prej je to uspelo širšemu indeksu Topix. Rast je vsesplošna in ni tako kot v New Yorku omejena le na peščico (predvsem tehnoloških delnic). V Tokiu je trenutno 80 odstotkov delnic nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, medtem ko je v indeksu S & P 500 takšnih papirjev le 50 odstotkov. "Tuji vlagatelji se vračajo", ugotavljajo pri Societe Generale in poudarjajo, da so tujci v aprilu kupili za neto 2,1 bilijona jenov (15,4 milijarde dolarjev) japonskih delnic, kot dodaten razlog za renesanso omenjajo tudi množične odkupe lastnih delnic japonskih podjetij.

Tudi Buffett povečuje deleže v japonskih podjetjih
Privlačno je tudi to, da je jen zaradi izredno ohlapne denarne politike japonske centralne banke podcenjen in bi, če bi se seveda okrepil, dodatno povečal dobičke tujih vlagateljev. Tudi pri Goldman Sachsu so glede Tokia bikovsko razpoloženi, dejavniki tveganja pa, kot pravijo, so povezani le z znanimi "mednarodnimi težavami", kot so geopolitične napetosti, nevarnost recesije in nezmožnost ameriškega kongresa, da se končno dogovori o dovoljeni zgornji meji dolga. Tokijskemu trgu je pomagal tudi sloviti Warren Buffett, ki je pred enim mesecem razkril, da je letos (prek svojega holdinga Berkshire Hathaway) v nekaterih japonskih konglomeratih (Mitsubishi, Sumitomo ...) povečal svoj delež, vlagal pa bo tudi v prihodnje, kar nakazuje že odločitev, da izda obveznice, denominirane v jenih.

Nikkei še vedno 20 odstotkov pod rekordom
Tokijski delniški trg je sicer predvsem v primerjavi z newyorškim podcenjen. Kako drugače je bilo ob koncu 80. let, ko je Nikkei (29. decembra 1989) dosegel rekordnih 38.957 točk (tri leta pozneje je bil vreden le še polovico tega), mehurček pa je bil opazen tudi na trgu nepremičnin. Znana je zgodba, kako je bila vrednost cesarske palače v Tokiu na papirju (več kot 850 milijard dolarjev oziroma 139 tisoč dolarjev na kvadratni meter) večja od celotnega kalifornijskega nepremičninskega trga, letna članarina v enem od golf klubov pa je stala tri milijone dolarjev.

S & P 500 prebil 4200 točk
Indeks Nikkei je od pomembnejših indeksov v zadnjem tednu pridobil največ (dobre štiri odstotke), a pozitivno razpoloženje je bilo opazno tudi drugje. Newyorški indeks S & P 500 je v petih dneh pridobil 1,6 odstotka (največja tedenska rast v zadnjih dveh mesecih), k temu pa je največ pripomogel napredek, ki je bil sredi tedna opazen pri pogajanjih o povišanju zgornje dovoljene meje javnega dolga med kongresnimi republikanci in Belo hišo. S & P 500 je tudi prebil mejo 4200 točk, potem ko je bil vse od sredine novembra ujet v območju med 3800 in 4200 točk. Tako visoka vrednost S & P-ja je zaradi vse višjih obrestnih mer kar presenetljiva in vprašanje, ali je vzdržna. Pri agenciji Fitch opozarjajo, da bodo vodilne centralne banke v naslednjih dveh letih v procesu kvantitativnega krčenja s finančnega sistema umaknile za dva bilijona dolarjev likvidnosti.

Krkin četrtletni dobiček rahlo navzdol
Na Ljubljanski borzi zadnji teden ni bilo posebne dinamike, vseeno pa je nekaj "prvokategornikov" vzbudilo pozornost. Krka je imela v prvem četrtletju za šest odstotkov več prihodkov od prodaje (458 milijonov), a zaradi neugodnih tečajnih gibanj dva odstotka manj dobička (89 milijonov). Na vseh trgih z izjemo vzhodne Evrope (v Ukrajini 60-odstoten padec) je imela Krka rast prodaje. Čeprav Krka za letos napoveduje padec dobička za 18 odstotkov (na 300 milijonov), se je tečaj letos povzpel za 23 odstotkov, pomemben razlog pa je napoved precej višje dividende – znašala bo 6,60 evra bruto.

Petrol vendarle z "normalno" dividendo
Največja rast med delnicami prve kotacije je zadnji teden uspela delnicam Petrola, ki so se podražile za 2,62 odstotka, na 23,50 evra. Petrol je imel v prvem četrtletju za 25 milijonov evrov čistega dobička oziroma četrtino manj kot lani v istem obdobju. Skoraj pomembnejša novica za delničarje je ta, da bo dividenda po novem enaka kot lani (če upoštevamo cepitev delnice 1:20), in sicer 1,50 evra na delnico. Družba je predlagala 0,70 evra dividende, toda na skupščini so lastniki podprli nasprotni predlog. Tudi Luka Koper je sporočila rezultate poslovanja v prvih treh mesecih. Luka je prihodke uvodnega četrtletja nepričakovano povečala za 13 odstotkov, na 80 milijonov evrov.