Da vlagatelji niso več tako vneto kupovali delnic, lahko nekaj krivde pripišemo Donaldu Trumpu, ki je z mesta direktorja FBI-ja odstavil Jamesa Comeyja, in 4,6-odstotnemu četrtletnemu padcu prodaje trgovskega velikana Macy's, kar je v četrtek povzročilo 15-odstotno strmoglavljenje delnic. V petek je sledil še podatek, da je bila ameriška aprilska rast prodaje na drobno na mesečni ravni 0,4-odstotna (na letni 4,5-odstotna), kar je manj od pričakovanj. Ker ima potrošnja v sestavi ameriškega BDP-ja dvetretjinski delež, to ni dobra novica za ameriško gospodarstvo.

V Atenah najdaljši pozitivni niz tega stoletja
Tudi v Evropi je bilo v drugi polovici tedna nekaj negotovosti. Španski blue-čipi so v četrtek zaradi občutne pocenitve bančnih delnic (izstopala je Banco Popular) trpeli največjo enodnevno izgubo (1,6-odstotno) v zadnjega pol leta. So pa delnice na borzi v Atenah zaradi pričakovanj, da se bo država dogovorila s posojilodajalci, rast potegnile v trinajsti dan zapored, kar je najdaljši pozitivni niz v več kot dvajsetih letih. Evropski delniški trgi naj bi imeli sicer še kar nekaj potenciala za nadaljnjo rast, menijo analitiki. Pri nemški DZ Bank pričakujejo, da bo frankfurtski DAX30 v naslednjih 12 mesecih porasel še za šest odstotkov.

Franki zahteven zalogaj za ponarejevalce
Dolar je v petek popoldne po objavi podatka o nižji aprilski ameriški inflaciji (na letni ravni je bila 1,9-odstotna, merjeno z indeksom cen potrošnikov CPI) izgubljal. Za evro je treba plačati 1,093 dolarja. Švicarska centralna banka je predstavila nov bankovec za 20 frankov, ki bo v obtoku od 17. maja, in ob tem poudarila, da gre verjetno za bankovec, pri katerem je med vsemi bankovci na svetu najmanj možnosti poneverb. Da so švicarski franki zahteven zalogaj za ponarejevalce, kaže tudi statistika: na milijon švicarskih bankovcev pride le pet ponarejenih. Pri evrskih bankovcih je na milijon že 40 ponarejenih, pri dolarskih pa kar sto.

Na žaru z Mariem Draghijem
Evropska centralna banka se po poročanju tednika der Spiegel medtem pripravlja, da bo poleti najavila zmanjšanje obsega odkupovanja državnih obveznic. Guverner Mario Draghi je bil ta teden gost nizozemskega parlamenta, kjer so ga - kot da bi bil v oddaji Na žaru - dve uri kar dobro "cvrli", saj je tamkajšnje javno mnenje precej kritično do ultraohlapne ECB-jeve denarne politike, v okviru katere je med drugim osrednja banka v zadnjih dveh letih odkupila za 1800 milijard evrov obveznic in obresti znižala na ničelno raven.

ECB pomagal pri okrevanju trga dela
Nizozemci Draghiju podobno kot Nemci med drugim zamerijo, da je zaradi ničelnih obrestnih mer "uničil" lep del prihrankov upokojencev. Ko je evroskeptik Thierry Baudet omenjal možnost nizozemskega izstopa iz evrskega območja, je Draghi že malce jezen odvrnil, da ni poti nazaj, da tako piše v pogodbi in da noče špekulirati o nečem, kar nima nobene osnove. Poudaril je, da je politika ECB-ja odigrala pomembno vlogo pri okrevanju po finančni krizi, saj je pomagala ustvariti 4,5 milijona delovnih mest.

Spomin na dogodke v 17. stoletju
Svojevrstna provokacija je bil plastičen tulipan, ki ga je Draghi na koncu obiska dobil v dar. "Želimo, da se spomnite nanj pred naslednjimi sejami ECB-ja," je dejal Pieter Duisenberg, sin prvega predsednika ECB-ja Wima Duisenberga. Nizozemsko je v 17. stoletju pretresla tulipomanija, potem ko so šle cene čebulic tulipana v nebo, norija pa se je končala s strmoglavljenjem cen. To je bil prvi pok investicijskega balona na svetu. Sporočilo Draghiju je jasno: ECB naj si ne privošči, da bi zakrivila naslednji finančni balon, potem ko je z odkupovanjem obveznic prek vseh meja napihnila svojo bilanco in navzgor pognala cene delnic, obveznic in nepremičnin.

Nafta brent spet nad 50 dolarji
Cene nafte so se precej odbile od letošnjega dna, tako da je treba za sod (159 litrov) nafte brent spet plačati več kot 50 dolarjev. Ključen podatek je bilo visoko znižanje ameriških zalog surove nafte (največji tedenski padec zalog po decembru), pomagala pa je tudi odločitev Iraka in Alžirije, da se pridruži Savdijcem pri prizadevanjih, da bo Opec 25. maja podaljšal dogovor o znižanju proizvodnje. Opec je sicer v rednem mesečnem poročilu zapisal, da naftni trgi še vedno trpijo zaradi previsoke ponudbe. Za uravnoteženje trga bi se morale potruditi vse proizvajalke, pri čemer je Opec s prstom pokazal na ZDA, kjer se proizvodnja iz skrilavcev povečuje iz tedna v teden.