Res je moral imeti smolo tisti, ki je ob ničelnih (ali celo negativnih) bančnih obrestnih merah del prihrankov preusmeril v tvegane naložbe in zgrešil. Začnimo z delniškimi trgi. Vrednost delniških družb po vsem svetu se je letos vključno z izplačanimi dividendami napihnila za 12,4 bilijona dolarjev. Newyorški trg, največji na svetu, je redno postavljal rekorde, Dow Jones, ki je že januarja opravil z mejo 20 tisoč točk, se je v zadnjih dvanajstih mesecih povzpel za 25 odstotkov, tehnološki Nasdaq za 29. Decembra je Dow Jones na mesečni ravni pridobival deveti mesec v nizu, kar se ni zgodilo od leta 1959. Za leto 2018 napovedi ostajajo spodbudne, saj naj bi imela podjetja velike prihranke zaradi nove davčne zakonodaje, ki je davek na dobiček znižala s 35 na 21 odstotkov. Tudi Evropa je, s sicer manjšim zanosom, sledila ZDA. Frankfurtski DAX30 je letos pridobil 12,5 odstotka, kar je najboljši letni "izplen" po 2013.
Spodobna rast na Ljubljanski borzi
Med trgi v razvoju se je najbolje odrezala Argentina. Indeks Merval se je letos zvišal za 73 odstotkov (že lani se je povzpel za zavidljivih 45 odstotkov) in dan pred božičem dosegel rekordno vrednost. Izvolitev predsednika Mauricia Macrija konec leta 2015 je deželi prinesla nekoliko lepše čase. Gospodarstvo okreva, reforme prinašajo rezultate, tako da analitiki za naslednje leto Argentino vidijo kot varno politično zatočišče Latinske Amerike. A vse še zdaleč ni idealno. Inflacija je nad 20 odstotki, domača valuta pa še naprej izgublja (letos nadaljnjih 15 odstotkov v primerjavi z dolarjem). Ljubljanska borza je, merjeno z indeksom SBITOP (806 točk), leto končala s skoraj 14-odstotnim plusom, kar je kar lep pribitek, posebej če prištejemo še visoko dividendno donosnost domačih blue-čipov. V prvi kotaciji so se največ, za 68 odstotkov, podražile malo likvidne Intereuropine delnice.
Bitcoin 40 odstotkov od rekorda
Bitcoin, ki je prejšnji petek na nekaterih menjalnicah zanihal pod 11 tisoč dolarjev, je za nekaj dni okreval, a včeraj zdrsnil pod 12 tisoč dolarjev. Nič kaj prijeten padec za vse, ki so sredi decembra skočili na vlak, ko je cena drvela proti 20 tisoč dolarjem ... Če se je rast bitcoina v zadnjih decembrskih dneh izpela, pa so nekatere druge kriptovalute močne poskočile. V ospredju je predvsem ripple. V petek se je njegova cena povzpela za več kot 40 odstotkov in za en ripple je bilo treba plačati že več kot dva dolarja, včeraj pa je ripple "potegnil" celo nad 2,50 dolarja (vendar nato v nekaj urah zdrsnil pod dva dolarja). Če vemo, da je bil ripple ob vstopu v leto 2017 vreden le en cent, gre za neverjetno 250-kratno rast.
Kje so prednosti rippla?
Ripple je sicer ime za start up projekt iz San Francisca, ki razvija blockchain tehnologijo za hitre bančne transakcije. Poravnava je pri ripplu izjemno hitra, saj v povprečju traja le štiri sekunde. Pri ethereumu ta čas znaša več kot dve minuti, pri bitcoinu več kot uro. Ripple, ki ga ni mogoče rudariti, torej finančnim podjetjem omogoča hitro, poceni in enostavno pošiljanje denarja po vsem svetu. Več kot sto finančnih institucij že uporablja omrežje ripple, v zadnjih tednih je projekt testiralo še nekaj južnokorejskih in japonskih bank. Tržna kapitalizacija vseh ripple kovancev se je zavihtela že nad 90 milijard dolarjev, s tem pa je ripple na drugem mestu zamenjal ethereum. Daleč spredaj je seveda bitcoin, katerega tržna kapitalizacija znaša dobrih 220 milijard dolarjev.

Kaj prej, ali 5.000 ali 60.000 dolarjev?
Julian Hosp iz zagonskega podjetja TenX napoveduje, da se rast bitcoina še ni izpela in da bi lahko ta kriptovaluta dosegla 60 tisoč dolarjev. A po drugi strani Hosp prav tako meni, da bo bitcoin zdrsnil na 5.000 dolarjev. Seveda je glavno vprašanje, kaj se bo zgodilo prej. Hosp trenutno evforijo pri bitcoinu primerja z manijo pikakom podjetij, ki je vladala pred približno 20 leti, in opozarja, da se bo zelo verjetno zgodil popravek, pri čemer bi jih nekateri kovanci lahko slabo odnesli. Kriptovalute, ki res pomenijo neko dodano vrednost, prinašajo novo tehnologijo in splošno korist, se bodo obdržali, kar nekaj kovancev, pravi Hosp, pa bo neslavno končalo, s čimer bodo lastniki seveda ob ves vložek.
Na rast bitcoina vpliva učinek FOMO
Številni ugledni vlagatelji vlaganje v bitcoin odsvetujejo. Tudi milijarder Warren Buffett ob omembi bitcoina dobiva izpuščaje. Pravi, da njegove vrednosti ni mogoče določiti, že na začetku leta 2014 pa je vsem svetoval, naj se te naložbe izogibajo. Ideja, da ima ta kriptokovanec neko notranjo vrednost, se mu zdi smešna. Kritiki bi sicer rekli, da to velja tudi za dolar, vendar, kot pravi Buffett, nihče na dolar ne gleda kot na investicijo (razen peščice deviznih trgovcev), ampak gre za hranilec vrednosti in sredstvo za transakcije. Edino, kar po Buffetovem mnenju poganja bitcoin navzgor, je strah špekulantov, da bodo zamudili vlak, ki jih bo po njihovem mnenju popeljal do hitrega bogastva. Pojav je v angleščini znan pod kratico FOMO (fear of missing out).

Lahka nafta WTI nad 60 dolarji
Nafta je prav na zadnji trgovalni dan leta, ko se je povpraševanje okrepilo zaradi eksplozije na enem izmed libijskih naftovodov, dosegla nov dvoinpolletni vrh. Ameriška lahka nafta je prečkala mejo 60 dolarjev za sod (159 litrov) in dosegla najvišjo raven po juniju 2015. Cenam nafte je zadnji teden pomagalo tudi poročilo ameriške agencije za energetiko (EIA), da se je domača proizvodnja nafte v tednu do četrtka znižala z 9,79 na 9,75 milijona sodov. Čeprav se presežna ponudba nafte, ki je v preteklih dveh letih močno vplivala na cene nafte, znižuje, so v ZDA proizvodnjo iz skrilavcev okrepili, zato je vsak podatek, ki kaže na drugačen trend, sprejet pozitivno. Brent je v zadnjem tednu prvič po maju 2015 presegel 67 dolarjev.
Zlato pridobilo 12 odstotkov, slabo leto za dolar
Med plemenitimi kovinami je letos največja rast uspela paladiju, saj se je njegova vrednost povzpela za 57 odstotkov. Tudi tisti, ki zaupajo zlatu, ne bi smeli biti razočarani, saj se je cena zvišala za 12 odstotkov, kar je največ po letu 2010. Večjo rast je preprečil strah pred hitrim zviševanjem ameriških obresti. Le ameriški dolar letos ni imel svojih trenutkov. Njegova vrednost se je v primerjavi s košarico valut znižala za skoraj deset odstotkov, kar pomeni najslabše leto po 2003. Najpomembnejši valutni par evro/dolar je leto končal pri 1,20 dolarja za evro, s čimer je evropska valuta v primerjavi z ameriško v zadnjih dvanajstih mesecih pridobila 13 odstotkov. Številni tega niso pričakovali, še več, na začetku leta je mrgolelo napovedi, da evro še letos neizogibno čaka pariteta z dolarjem.