"Vedno bolj je jasno, da se od ameriške centralne banke v kratkem lahko pričakujejo višje obrestne mere. Verjetnost, da bo Fed že septembra zvišal obrestno mero, se je po zadnji objavi razmer na trgu dela (NFP) povišala na 58 odstotkov. Po objavi, da je ameriško gospodarstvo julija ustvarilo 215 tisoč novih zaposlitev in da je stopnja brezposelnosti ostala pri 5,3 odstotka, je dolar proti evru pridobil, donosnosti krajših ročnosti ameriških obveznic pa so se povišale. Cena nafte je izgubila še dodaten odstotek, tako da je sod brenta že pod 49 dolarji," je pester konec tedna na finančnih trgih komentiral Peter Jenčič iz Alte.

Le priprava terena za nove težave?
"Če bo takšno tolmačenje tržnih udeležencev obveljalo, lahko pričakujemo nadaljevanje pritiska na hitrorastoče trge (na primer turški indeks BIST100 je ob objavi NFP-ja iz pozitivnega stanja prešel v približno polodstotno izgubo), za vlagatelje pa bo v prihodnje tudi ključno spremljanje razmer na nepremičninskem trgu in pri prodaji trajnih potrošnih dobrin, torej stanje sektorjev, ki so občutljivi na višino obrestne mere. Zvišanje si lahko razložimo kot že dalj časa pričakovano normalizacijo denarne politike ZDA, cinik pa bi pripomnil, da si ameriška centralna banka poskuša zagotoviti sredstva za odzivanje na prihodnjo šibkost gospodarstva."

Twitter le še dolar nad ceno iz IPO-ja
Newyorški delniški indeks Dow Jones se je zadnji teden znižal za 1,8 odstotka in je zdaj že skoraj tisoč točk oziroma dobrih pet odstotkov oddaljen od rekorda, medtem ko je širši indeks S & P 500 na tedenski ravni izgubil 1,2 odstotka. Twitterjeve delnice so v drugi polovici tedna iz dneva v dan dosegale nove rekordno nizke vrednosti in so pri 27 dolarjih samo še dolar višje od cene v javni prodaji (IPO), potem ko je nekdanji prvi mož podjetja Dick Costolo zapustil tudi upravni odbor. V zgolj štirih mesecih se je cena Twitterjevih delnic prepolovila, kar je tudi posledica napovedi, da v bližnji prihodnosti ni pričakovati večje rasti uporabnikov Twitterja. V tem obdobju sta med 500 delnicami, ki sestavljajo indeks S & P 500, le dve utrpeli hujše izgube.

Nemški trgovinski presežek skrbi Evropsko komisijo
Bolje kot Wall Streetu je šlo zadnji teden Frankfurtu. Osrednji delniški indeks DAX30 je namreč porasel za 1,6 odstotka, še boljši dobiček pa je preprečil petkov minus, ko so se vlagatelji med drugim negativno odzvali tudi na objavo, da je industrijska proizvodnja v Nemčiji junija nazadovala za 1,4 odstotka, analitiki pa so bili negativno presenečeni tudi nad precejšnjim padcem junijskega izvoza. Vseeno naj bi imela letos Nemčija rekordni trgovinski presežek, v včerajšnji izdaji piše Der Spieger. Znašal bo kar 8,1 odstotka BDP-ja, zahvala pa gre predvsem nižjim cenam nafte in plina. Nemčija je že dlje časa pod pritiskom, da zmanjša trgovinski presežek. Evropska komisija ocenjuje, da je presežek, ki je redno nad šestimi odstotki BDP-ja, nevaren za stabilnost v regiji, zato Nemčijo poziva, naj z novimi vlaganji pospeši uvoz.

Zahod zanemaril paniko v Atenah
Tudi na preostalih vodilnih evropskih borzah je bila zadnji teden smer navzgor, glavni vzrok pa so večinoma spodbudne objave četrtletnih dobičkov največjih podjetij. Pri JPMorgan Chase ocenjujejo, da bo sezona objav četrtletnih rezultatov celo najboljša v vsaj šestih letih. Na grške težave se vlagatelji na Zahodu niso ozirali. Potem ko so se spet odprla vrata atenske borze, se je v enem tednu tržna kapitalizacija osrednje grške borze zmanjšala za skoraj deset milijard evrov. Teden je bil res divji, v ponedeljek pa so delnice doživele največji enodnevni padec po letu 1987. Od rekordnih ravni iz leta 2007 so v povprečju oddaljene 90 odstotkov. Makroekonomske novice in napovedi so še naprej črne: grška industrijska proizvodnja je julija doživela rekorden padec, BDP naj bi letos nazadoval za štiri odstotke.

Telekomove delnice padle na 80 evrov
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP ves teden izgubljal vrednost (v petih dneh se je znižal za tri odstotke) in je pri 726 točkah le še odstotek nad najnižjo letošnjo točko, na kateri je bil pred enim mesecem. Delnice Telekoma so po novici, da Cinven ni več v igri za prevzem, strmoglavile za skoraj 15 odstotkov. Pri 80 evrih so najnižje po letu 2003. Negativno je vplivala tudi novica iz Rusije, ki je v četrtek začela sežigati nelegalno uvoženo hrano iz držav EU-ja, in depreciacija valute na 70 rubljev za evro. Precejšnje padce so zato utrpele delnice Krke in Gorenja. Krkine so se pocenile za skoraj tri odstotke, Gorenjeve za več kot pet odstotkov.