Vsega 38 tisoč neto delovnih mest je zmoglo prejšnji mesec ustvariti največje gospodarstvo sveta. To je najmanj v zadnjih petih letih in pol. Ekonomisti so se močno ušteli, ko so pričakovali okrog 160 tisoč novih služb. V resnici so bile maja zlasti v industriji in gradbeništvu razmere za iskalce nove zaposlitve neugodne. Ob takšnih novicah s trga dela je zdaj precej manj verjetno, da bo ameriška centralna banka na naslednjem zasedanju (14. in 15. junija) res zvišala obrestno mero. Še več, morda Fed letos sploh ne bo spreminjal obresti, trdijo nekateri.

Brezposelnost padla na 4,7 odstotka
Dodaten madež na svežem poročilu o trgu dela je novica, da je bilo marca in aprila 59 tisoč manj novih služb od prvih ocen. Očitno v ZDA trg dela z zamudo sledi padcu BDP-ja. Spomnimo, gospodarska rast je bila v prvem četrtletju le 0,8-odstotna. Kljub vsemu je maja stopnja brezposelnosti padla za 0,3 odstotne točke, na 4,7 odstotka. To je najnižja raven po novembru 2007, vzrok za takšen padec pa je zgolj ta, da je kar 458 tisoč Američanov prenehalo iskati delo, s čimer so se po definiciji umaknili s trga delovne sile.

Zelo nežne izgube na Wall Streetu
Wall Street se rdeči barvi v petek ni mogel izogniti, a so bile izgube presenetljivo zelo majhne, saj je Dow Jones izgubil vsega 0,18 odstotka. Le finančni sektor je nekoliko močneje zanihal navzdol, saj so obeti za višje obresti, ki bi koristile bančnim bilancam, po novem precej slabši. Če je bila verjetnost za Fedov junijski dvig obresti v petek dopoldne še okrog 30-odstotna, je bila popoldne le še okrog 6-odstotna. Finančne delnice so tako v petek v povprečju izgubile poldrugi odstotek, kar pomeni najslabši dan v zadnjih dveh mesecih.

Zlato se je pobralo s triinpolmesečnega dna
Novica, da ameriško gospodarstvo prejšnji mesec skorajda ni ustvarjalo novih delovnih mest, je poleg delnicam škodila dolarju (evro je poskočil na 1,1378 dolarja), koristila pa obveznicam in zlatu. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je padla z 1,81 na 1,70 odstotka (donosnost se giblje obratno sorazmerno s ceno obveznice), zlato pa je poskočilo na 1.244 dolarjev za unčo in se z 2,5-odstotno rastjo izognilo petemu zaporednemu negativnemu tednu. Še v ponedeljek je zlato zdrsnilo pod 1.200 dolarjev in bilo na najnižji točki v zadnjih treh mesecih in pol.

V ZDA spet večje število naftnih vrtin
Cena nafte je v petek zdrsnila za odstotek, tako da je sod brenta teden končal tik pod mejo 50 dolarjev. Vseeno je na tedenski ravni nafta osmič v zadnjih devetih tednih pridobivala. A odkar je nafta prejšnji četrtek prebila mejo 50 dolarjev, pot navzgor ni več samoumevna. Število naftnih vrtin se je zadnji teden v ZDA zvišalo za devet, kar je šele drugo zvišanje letos. Očitno so nekateri lastniki vrtin presodili, da je posel zdaj, ko so se cene nafte od januarskega 12-letnega dna skoraj podvojile, spet dobičkonosen. Seveda lahko to spet negativno vpliva na cene nafte, saj se bo ponudba zvišala.

SBITOP po marcu spet pod 700 točkami
Ker kupci delnic Zavarovalnice Triglav niso več upravičeni do dividende, so Triglavove delnice zadnji teden strmoglavile za enajst odstotkov in povzročile tudi 1,7-odstoten tedenski padec delniškega indeksa SBITOP (694 točk), ki je v sredo prvič po treh mesecih spet zdrsnil pod 700 točk. Krkine delnice so se podražile za 0,85 odstotka, a ostajajo pod 60 evri. "Glede na predlagano dividendo, o kateri bodo na skupščini odločali 7. julija, in trenutni tečaj Krke znaša pričakovani dividendni donos 4,45 odstotka bruto," je povedal Marko Pavlović iz GBD-ja.