Osrednja banka bi takoj, ko bi bili donosi nad postavljeno mejo, posredovala na obvezniškem trgu in s tem znižala zahtevano donosnost. Podobno počne švicarska centralna banka pri branjenju domače valute in ji zato uspeva, da je tečaj franka že dalj časa ustaljen pri 1,20 franka za evro in se ne krepi več. Kako točno bo Evropska centralna banka pomagala reševati dolžniško krizo, bo znano po njenem naslednjem sestanku, 6. septembra. Ugibanja, da se bo zgodilo nekaj pomembnega, že ves avgust ohranjajo pozitivno ozračje na finančnih trgih.

Draghi bo moral počakati na Berlin
Številni vlagatelji pričakujejo "streljanje z vsemi naboji" in obsežno odkupovanje obveznic ranljivih držav. Toda težava je v tem, da bo nemško ustavno sodišče šele 12. septembra odločalo o skladnosti pogodbe o fiskalnem paktu in spremljajoče pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) z nemško ustavo. To pomeni, da bo moral predsednik ECB-ja Mario Draghi počakati vsaj do takrat, preden bo razkril natančen načrt in uresničil zdaj že legendarne besede, ki jih je izrekel konec julija, češ da bo naredil vse za preživetje evra.

Niz je končan, trend še ne
Na delniških trgih se je rast indeksov vendarle ustavila. Kar šest tednov je trajal pozitivni niz newyorškega indeksa S & P 500 in ga v sredo dopoldne potisnil najvišje v zadnjih štirih letih. Vseeno je omenjeni indeks pri vrednosti 1.411 točk teden končal pol odstotka nižje, kot ga je začel. "Niz je končan, ne pa tudi trend. Mislim, da se bo S & P kmalu približal meji 1.450 ali celo 1.500 točk. Delnice podjetij z majhno in srednjo tržno kapitalizacijo so blizu rekordnih vrednostih, in če bi lahko prebili te vrhove, bi bil trg zrel za nadaljnjo rast," je komentiral eden izmed newyorških analitikov.

.

Bernanke v petek o QE3?
Ker je sezona objav četrtletnih poslovnih izidov bolj kot ne končana (67 odstotkov ameriških podjetij je s svojimi dobički preseglo pričakovanja), je pozornost tržnih igralcev še bolj usmerjena na poteze največjih bank sveta. Tudi od ameriške centralne banke vsi pričakujejo napoved novega kroga odkupovanja obveznic (QE3). V petek se bodo najpomembnejši ameriški bankirji sestali v Jackson Holu in seveda bodo vlagatelji iz ust Bena Bernanka spet poskušali razbrati, kakšne so možnosti za nove spodbujevalne ukrepe.

Zlati standard spet aktualen
Cena zlata se je v petek umirila, potem ko je zaradi pričakovanj, da se bo Fed kmalu odločil za novi krog kvantitativnega sproščanja (dolgoročno bi to pomenilo nevarnost inflacije), ves teden občutno naraščala in v četrtek dosegla 1.674 dolarjev, največ po aprilu. Tedenski pribitek zlata znaša 3,4 odstotka, kar je največ po januarju. Platina je porasla celo za pet odstotkov in je ta mesec za devet odstotkov v plusu, kar je zlasti posledica nasilnih nemirov v južnoafriških rudnikih. Zanimivo je, da so v ZDA po zaslugi republikanske stranke (prihodnji teden bo na zboru stranke to ena izmed tem) spet aktualne debate o vzpostavitvi zlatega standarda in vezavi zlata na ameriško valuto. Zlati standard je Richard Nixon ukinil leta 1971.

Delnice Nove KBM padle še za 16 odstotkov
Ljubljanska borza tone vedno nižje in vse kaže, da bo prihodnji teden indeks SBI TOP zdrsnil pod 500 točk. Od ponedeljka do petka se je njegova vrednost znižala za dva odstotka in pol, potem ko so delnice Nove KBM padle za 16 odstotkov, na 1,15 evra. Krepko izgubo so imele po objavi poslovnih izidov tudi delnice Mercatorja in Gorenja, katerih tečaja sta šla navzdol za več kot šest odstotkov. Največ prometa, dva milijona evrov, je bilo spet z delnicami Krke, ki ostajajo nad 42 evri. Kratkoročno in srednjeročno bistvenega izboljšanja razmer na našem trgu ne bo, so prepričani borzniki.

T. O.