Banke, kot sta Barclays in Deutsche Bank, so po pisanju Bloomberga pripravljene najboljše borzne trgovce in analitike poiskati tudi pri konkurenčnih ameriških bankah in jim ponuditi do 30 odstotkov višjo plačo in dodatne bonuse. "John Cryan, prvi mož Deutsche Bank, je obrnil ploščo in se zaveda, da bo težko dobil najboljši kader, če ne bo ponudil dodatnih bonusov, kar je lahko v panogi, kjer v zadnjih letih ni bilo povišic, dovolj mamljiva ponudba, da jo nekateri sprejmejo," nam je povedal Tomislav Apollonio iz Abanke in dodal, da lahko takšne povišice (ne le v finančni, tudi v preostalih panogah) pripeljejo do višje inflacije. "Zaposlenost se povečuje tako v Evropi kot v ZDA, kjer imajo delodajalci občasno že težave dobiti nove delavce. To bo vplivalo na plače, kar se bo prelilo v porabo in višjo inflacijo, a vendarle menim, da opazno visoke inflacije še dolgo ne bo."

Odsotnost hrvaškega kapitala vpliva na SBITOP
Za delniške trge je to dobra novica, saj centralnim bankam ne bo treba agresivneje zviševati obrestne mere. Apollonio: "Dokler bo denar tako poceni, bodo delniški trgi še rastli. Smo sredi konjunkture, koliko časa bo ta še trajala, je odvisno predvsem od politik obeh centralnih bank. Evropa je okrog dve leti za ZDA, letos se je začelo zmanjševanje mesečnega odkupa obveznic, morda bo Evropska centralna banka ta program kvantitativnega sproščanja naslednje leto že ukinila, potem bi pa lahko leta 2019 videli tudi zvišanje obrestne mere." Če razviti delniški trgi nezadržno postavljajo rekorde, pa se na Ljubljanski borzi indeks SBITOP že dolgo vrti okrog 800 točk. "Hrvaški pokojninski skladi, ki so bili generator povpraševanja v zadnjih 10 letih, kupujejo manj, ker se doma ukvarjajo z nasedlimi naložbami, kar je predvsem posledica težav Agrokorja in hčerinskih družb."

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 7. novembra:

Eno leto od Trumpove zmage na volitvah
Eno leto mineva, odkar je Donald Trump zmagal na ameriških predsedniških volitvah. Delniški trgi so se takrat sprva odzvali nekoliko panično, a je sledilo kolektivno spoznanje, da bo Trumpova selitev v Belo hišo koristila Wall Streetu. Dow Jones je od takrat do danes pridobil več kot 5000 točk, čeprav mora Trump še uresničiti svoje obljube (gospodarstvo si veliko obeta zlasti od davčne reforme). Toda kupcev delnic to ne ustavi. Celotno premoženje, ki ga upravljajo ameriški vzajemni skladi (vključno z ETF-skladi), je v enoletnem obdobju med 30. septembrom 2016 in 30. septembrom 2017 poraslo za šestino in doseglo že 21,1 bilijona dolarjev. Seveda se ta priliv svežega odraža tudi na elitnem indeksu Dow Jones, ki je včeraj zgodovinski vrh premaknil na 23.602 točki, to pa pomeni, da je Dow Jones letos pridobil že skoraj 20 odstotkov.
Nafta najvišje po juniju 2015, bitcoin bo mogoče "shortati"
Delniški trgi, prevsem evropski, so včeraj sicer malce izgubili sapo, kar po nizu rekordov ni nič nenavadnega. Frankfurtski DAX30 (13.379 točk) se je znižal za 0,66 odstotka. Dolar je v primerjavi z evrom dosegel najvišjo raven v zadnjih treh mesecih (1,1554 dolarja za evro). Cene nafte so zaradi napetosti med Savdsko Arabijo in Iranom ta teden poskočile za več kot tri odstotke. Včeraj zjutraj je bilo treba za brent plačati 64,65 dolarja za 159-litrski sod, kar je največ po juniju 2015. Bitcoin ostaja nad 7000 dolarji, potem ko je pred dnevi skoraj dosegel 7500 dolarjev. Za nov val optimizma je bila ključna novica, da bo CME Group še letos ponujal terminske pogodbe na bitcoin, s čimer je na trgu pričakovati manjšo nihajnost. Vlagatelji bodo lahko tudi "shortali" bitcoin, torej stavili na njegov padec. To bo pritegnilo dodatne institucionalne vlagatelje, ne le špekulante. Zanimivo je, da zdaj že več ljudi zanima nakup bitcoina kot nakup zlata: v Googlovem iskalniku je po zadnjih podatkih besedna zveza "kupi bitcoin" (buy bitcoin) pogostejša kot "kupi zlato".