Lani avgusta je Buffett, ki je javno podprl Hillary Clinton in ji privoščil predsedniški položaj, zbodel Trumpa in navrgel, da bi tudi opica bolje investirala denar kot Trump. "Leta 1995 bi opica ob metu pikada v tablo, kjer bi bile napisane delnice, v povprečju naredila 150-odstoten donos, če bi res kupili tiste delnice, medtem ko so tisti, ki so denar zaupali Trumpu, izgubili več kot 90 odstotkov." Buffett je imel v mislih javno prodajo delnic Trumpove verige hotelov in kazinov, kar se je leta 1995 še zdelo kot donosen posel, a so delnice začele strmo padati, podjetje pa je šlo leta 2004 v stečaj.

"Konec sveta", ko je zmagal Roosvelt
Zanimivo, da Buffett po novembrskih volitvah Trumpa ne kritizira več. "Nisem pristojen, da napadam katerega koli predsednika in tudi Trumpa ne bom. Ne želim mešati posla in politike," je ta teden povedal drugi najbogatejši Američan in dodal anekdoto, s katero na neki način sporoča, da je za lastnike delnic skorajda vseeno, kdo je v Beli hiši. "V ZDA je bilo 45 predsednikov in petnajst, odkar sem se rodil. Na borzo sem vlagal med predsednikovanjem štirinajstih, pri prvem, Hooverju, sem bil še premlad. Že pri njegovem nasledniku Franklinu Rooseveltu sem začel kupovati delnice, čeprav je moj oče ob njegovi zmagi na volitvah mislil, da je konec sveta."

Denar z dražbe v dobrodelne namene
Warren Buffett, ki ga imajo številni za borznega guruja številka ena, je v sredo praznoval 87. rojstni dan in je ob tej priložnosti na Manhattnu večerjal z zmagovalcem nekakšnega vsakoletnega natečaja "kdo gre na večerjo z Buffettom". Na petdnevni dražbi, ki je bila junija, je največ, skoraj 2,68 milijona dolarjev, ponudil bogataš, ki želi ostati anonimen. Skupaj s sedmimi prijatelji se je z Buffettom v sredo srečal v restavraciji Smith & Wollensky. Denar bo šel v dobrodelne namene. Lani in predlani so uspeli zbrati še več denarja, saj je najboljši ponudnik plačal kar 3,46 milijona dolarjev.

Nasdaq pri novem rekordu
Na delniških trgih zadnji teden ni bilo velikih sprememb, čeprav je nova zaostritev razmer na Korejskem polotoku poskrbela za malce nervozen ponedeljek. A so se strasti hitro pomirile, indeksi pa so krenili navzgor. Tehnološki Nasdaq je v petek postavil novo rekordno vrednost. Novica, da je bilo v ZDA avgusta ustvarjenih le 156 tisoč neto delovnih mest (manj od načrtovanih 180 tisoč), ni preveč vplivala na trgovanje. Po terminskih trgih sodeč, je verjetnost, da bo Fed na decembrskem sestanku zvišal obrestno mero (tretjič letos), padla pod 40 odstotkov.

Evro v drugi polovici tedna navzdol
Evro je na začetku tedna prvič po letu 2015 presegel vrednost 1,20 dolarja, v petek pa je bil vreden 1,1859 evra. Evropski komisar Pierre Moscovici, pristojen za gospodarske zadeve, meni, da močnejši evro evropskim izvoznikom še ne predstavlja grožnje. Evro se je namreč od začetka leta v primerjavi z dolarjem okrepil za skoraj 15 odstotkov, kar pa po drugi strani skrbi Evropsko centralno banko, saj bi močnejši evro zaradi šibkejšega izvoza lahko ogrozil gospodarsko okrevanje. Na drugi strani cenejši uvoz pomeni nižji pritisk na cene, s čimer bi se lahko inflacija še bolj oddaljila od dvoodstotne ciljne meje.
Bitcoin skoraj dosegel novo magično mejo
Kako na vse to gleda guverner Mario Draghi, bomo izvedeli naslednji četrtek po redni seji ECB-ja. Nekdanji guverner Jean-Claude Trichet pravi, da je osrednja banka v težkem položaju, saj gre bolj za šibkost dolarja kot za moč evra, o usodi evra pa odločajo predvsem ZDA. Če predsednik Donald Trump ne bo uresničil obljub o davčni reformi in infrastrukturnih projektih, bo evro nadaljeval rast, izkazalo pa se je tudi, da je ob povečanih geopolitičnih napetostih evro in ne dolar postal valuta, v kateri vlagatelji iščejo varen pristan. Pri pregledu dogajanja na valutnih trgih spet ne moremo mimo bitcoina, ki se je včeraj na vsega 26 dolarjev (4.974) približal meji 5.000 dolarjev, a je sledil bliskovit približno desetodstoten popravek.