Začela se je sezona objav poslovanja ameriških korporacij v zadnjem lanskem četrtletju in prve so bile na potezi nekatere velike banke, ki, tako vsaj kaže, še ne morejo izkoristiti strmejše krivulje donosnosti ameriških obveznic. Dobiček banke JPMorgan se je znižal za 14 odstotkov, na 10,4 milijarde dolarjev, medtem ko so prihodki pri 30,35 milijarde ostali nespremenjeni. Napovedi za leto 2022 niso prav visokoleteče, donosnost kapitala zelo verjetno ne bo dosegla napovedanih 17 odstotkov. Delnice so v petek padle za več kot šest odstotkov, na 158 dolarjev. Dobiček banke Citigroup se je v zadnjem lanskem trimesečju znižal za 26 odstotkov, slabše od pričakovanj je posloval še upravljavec premoženja BlackRock. Tudi ruski delniški trg se je malce zamajal: najprej ob četrtkovem največjem padcu rublja v zadnjih 15 mesecih, nato ob petkovem šestodstotnem padcu delnic največje ruske banke Sberbank.
V ZDA že sedemodstotna inflacija
V prvem tednu leta 2022 so bile ravno bančne delnice ene redkih, ki so pridobivale (nekatere pa celo dosegale rekordne vrednosti), saj so vlagatelji ob napovedanem zaostrovanju ameriške denarne politike denar iz tehnoloških delnic selili v tako imenovane "value" delnice. Zgodba o zaostrovanju denarne politike se seveda ni spremenila, dobila je še močnejše obrise. Iz vrhov Feda namreč prihaja vse več namigov, da bodo morale Zvezne rezerve letos trikrat ali celo štirikrat zvišati ključno obrestno mero, hkrati pa zniževati svojo bilančno vsoto (ta se je napihnila na astronomskih 8,8 bilijona dolarjev), da bi umirile inflacijo. Letna rast cen (na ravni potrošnikov) je bila decembra v ZDA pri 7,0 odstotka najvišja v skoraj 40 letih. Finančni trgi s približno 90-odstotno verjetnostjo ocenjujejo, da bo Fed obresti (prvič po epidemiji, ko jih je znižal na ničelno raven) začel zviševati že na seji sredi marca.
Inflacija trenutno največja grožnja
Rast zahtevane donosnosti ameriške 10-letne obveznice, ki je v prvem tednu leta porasla kar za 25 bazičnih točk, se je malce umirila, a še vedno znaša le nekaj manj kot 1,80 odstotka, kar je največ po januarju 2020. Zadnji ameriški makroekonomski podatki niso bili spodbudni. Prodaja na drobno je decembra upadla za 1,9 odstotka, kar je predvsem posledica razmaha epidemije in prekinjenih dobavnih verig. Nazadoval je tudi indeks razpoloženja potrošnikov, v prvi polovici januarja je zdrsnil na 68,8 točke, kar je druga najnižja vrednost v zadnjem desetletju. Moralo ameriških potrošnikov je načela predvsem visoka inflacija, ki raste precej hitreje, kot se višajo plače. Kar tri četrtine Američanov je v anketi na začetku leta ravno inflacijo navedlo za največjo grožnjo, s katero se spoprijema domače gospodarstvo, ki pa naj bi letos vseeno doseglo 3,5-odstotno rast BDP-ja.
Dow Jones (New York) | 36.231 točk (tedenska sprememba: -0,9 %) |
S & P 500 (New York) | 4.677 točk (-0,3 %) |
Nasdaq (New York) | 14.936 točk (-0,3 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 15.883 točk (-0,4 %) |
Nikkei (Tokio) | 28.241 točk (-0,6 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.317 točk (+2,0 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: +0,35 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: +1,77 % |
EUR/USD | 1,1415 (+0,5 %) |
EUR/CHF | 1,0426 (-0,1 %) |
bitcoin | 42.900 USD (+2,4 %) |
nafta brent | 86,15 USD (+5,4 %) |
zlato | 1.817 USD (+1,2 %) |
evribor (šestmesečni) | -0,534 % |
Cene nafte na tedenski ravni četrtič navzgor
Dolarski indeks se je zadnji teden znižal za 0,6 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih mesecih. Ameriški zelenec je lani v primerjavi s košarico valut pridobil dobrih šest odstotkov, zdaj pa je malce pod pritiskom, čeprav Fed vse bolj poudarja, da se začenja cikel višanja obrestnih mer. Na naftnem trgu se nadaljujejo bikovska gibanja, čeprav je Kitajska napovedala sproščanje svojih naftnih rezerv. Brent se je od ponedeljka do petka podražil za več kot pet odstotkov, tako da je cena spet pri 86 dolarjih za 159-litrski sod. Vzrok za nove podražitve lahko iščemo v napetostih med Rusijo in Ukrajino, prekinjenih dobavah iz Libije in Kazahstana ter novim padcem ameriških zalog črnega zlata (zaloge so zdaj najnižje po oktobru 2018). V naslednjih dneh je zelo verjeten popravek cen navzdol, saj je prvič po oktobru opaziti, da sta tako brent kot lahka nafta WTI v prenakupljenem območju.
Skoraj petodstotna rast Telekomovih delnic
Če se je na razvitih borzah letos rast ustavila, pa je Ljubljanska borza še vedno v zelenem, kar je gotovo tudi posledica visokih prilivov v domače vzajemne sklade. Lani je bilo teh prilivov za rekordnih 1,1 milijarde evrov! Indeks SBI TOP je v zadnjih petih dneh pridobil dva odstotka, v torek je prvič po oktobru 2008 spet prebil mejo 1300 točk. Za 4,45 odstotka so se na tedenski ravni podražile delnic Telekoma Slovenije, ki so vredne po 61 evrov. Potem ko je vlada v četrtek potrdila letni načrt upravljanja naložb Slovenskega državnega holdinga, naj bi po pisanju Financ vnovič preverila možnosti prodaje Telekoma. Dobre tri odstotke so pridobile delnice Luke Koper. Družba je ta teden objavila, da je lani po prvih podatkih ustvarila 224,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot v letu 2020. Pretovor blaga se je povečal za sedem odstotkov, na 20,8 milijona ton blaga.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje