Tesline delnice so krenile za deset odstotkov navzgor (tudi nad 230 dolarjev), potem ko je proizvajalec električnih vozil sporočil, da je v drugem letošnjem četrtletju dostavil skoraj 444 tisoč vozil, kar je več od pričakovanj (436 tisoč). Gre za spodbuden znak, da se podjetje po kriznem obdobju spet vrača na prave tirnice. Nekateri so se namreč bali, da bo Tesla precej zgrešila pričakovanja, potem ko se je svetovno povpraševanje po električnih avtomobilih ohladilo.

Kljub vsemu je Tesla v zadnjem četrtletju še vedno dostavila pet odstotkov manj vozil kot v drugem lanskem četrtletju (466 tisoč). Vzpon Teslinih delnic je indeks S & P 500 prvič potisnil nad 5500 točk, Nasdaq pa nad 18 tisoč točk. Nvidia za spremembo zadnje čase zavira dodatno rast omenjenih indeksov, včeraj je delnica izgubila 1,3 odstotka.

ZDA krepijo prevlado
Že dlje časa borzniki sprašujejo, kako dolgo bo ameriški trg tako krepil svojo prevlado v svetu. Kot ugotavlja tednik The Economist, danes predstavlja že 61 odstotkov celotne svetovne tržne kapitalizacije, kar je za državo, ki k svetovnemu BDP-ju prispeva nekaj več kot četrtino, zelo visok delež. Med finančno krizo je bil delež manj kot 40-odstoten. Trojica največjih podjetij Apple, Microsoft in Nvidia je tako ogromnih, da predstavljajo desetino vrednosti vseh delnic na svetu.

Takšna koncentracija peščice delnic ni dobrodošla za vlagatelje, ki kupujejo ETF-sklade na svetovni indeks MSCI, saj je njegova predstava že preveč odvisna od gibanja tečajev omenjenih treh delnic. Ko je na primer v New Yorku tečaj delnic Nvidie pred kratkim v treh dneh med 18. in 24. junijem padel za 13 odstotkov, je to vplivalo na polodstotno znižanje indeksa svetovnih delnic.

Spomin na japonski zlom in pok mehurčka spletnih podjetij
V zgodovini je bilo že nekaj primerov, ko je takšna prevlada določenega trga vodila v borzni zlom. Ob koncu 90. let ob vrhuncu norije delnic "pikakom" podjetij je deset največjih ameriških delnic podobno kot danes predstavljajo tretjino domačega delniškega trga. Desetletje prej se je zalomilo Japonski. Ob koncu leta 1989, ko je indeks Nikkei dosegel vrtoglavo rekordno vrednost, ki mu jo je uspelo zrušiti šele letos, so imele japonske delnice v svetovnem merilu 40-odstotni delež, pri čemer so bila prav vsa štiri največja japonska podjetja iz bančnega sektorja.

Vendar pa, kot ugotavlja The Economist, je lahko koncentracija le peščice delnic tudi dobrodošla, pri čemer navaja 50. in 60. leta prejšnjega stoletja, ko Azija še ni imela prave prave veljave, Evropa pa se je po vojni šele postavljala na noge. Takrat je imel Wall Street 70-odstotno utež na svetovnem trgu, rojevale so se borzne zvezde, kot so AT&T, Exxon in General Motors, deset največjih delnic je predstavljalo tretjino borznega trga, a to ni imelo negativnih posledic.

Powell opaža napredek pri zniževanju inflacije proti ciljni vrednosti
V prvi polovici tega tedna so na finančnih trgih odmevale še francoske volitve in srečanje centralnih bankirjev na Portugalskem. Strah, da bo zmaga skrajno desnega Nacionalnega zbora v prvem krogu francoskih volitev povzročila preplah na borzi v Parizu (in drugje po Evropi) se ni uresničil, prav tako se je zmanjšal pribitek francoske obveznice na nemško. Na Portugalskem pa je na forumu centralnih bankirjev odobravanje požel guverner Feda Jerome Powell:

"Dosegli smo precejšen napredek pri znižanju inflacije proti ciljni vrednosti, a moramo biti, preden začnemo cikel sproščanje denarne politike, res prepričani, da se inflacija približuje dvema odstotkoma," je povedal Powell. Donosnost ameriške desetletne obveznice (ta je šla v ponedeljek v kratkem kar za 20 bazičnih točk navzgor) se je po tej izjavi znižala za pet bazičnih točk. V ZDA je bila majska inflacija na letni ravni, merjena z indeksom cen potrošnikov (CPI), 3,3-odstotna, podatek o junijski inflaciji pa bo znan 11. julija.