Gre za to, da se bo ameriška centralna banka v kratkem lotila zmanjšanja bilančne vsote, ki se je zaradi odkupovanja obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja napihnila na štiri bilijone dolarjev in pol, kar je približno tisočkrat več, kot znaša tržna kapitalizacija Ljubljanske borze. Pot nazaj bi bila lahko boleča, saj gre za "izlet v neznano". Še bolj stresno bi bilo, če bi gospodarstvo zašlo v recesijo, saj ob tako nizkih obrestnih merah Fed ne bi imel nobenega manevrskega prostora. Analitiki Deutsche Bank se bojijo tudi politične in gospodarske nestabilnosti v Italiji, ki je v pričakovanju volitev, svarijo pred vzponom populističnih strank tudi drugje po svetu, med možne vzroke za nemire na finančnih trgih pa omenjajo še morebitno kitajsko krizo (drugo največje gospodarstvo na svetu se je za zdaj uspešno izognilo trdemu pristanku) in težave Japonske, ki so tako finančne (največji javni dolg med razvitimi deželami) kot demografske narave.

LJSE: Največja enodnevna rast po juniju
Zdi se, da so vlagatelji za zdaj še gluhi za vsa opozorila o tem, da bi lahko šlo kmalu kaj narobe. Newyorški delniški indeks Dow Jones je včeraj pri 22.386 točkah postavil novo rekordno vrednost (že šesti dan zapored), danes pa bodo borzniki predvsem spremljali, kako se bo razpletel dvodnevni sestanek ameriške centralne banke. Morda bo Fed že najavil ukrepe za zmanjševanje bilančne vsote, vedno večja pa je tudi verjetnost, da bo na decembrski seji (tretjič letos) zvišal obrestno mero. Frankfurtski delniški indeks DAX30 (12.561 točk) je v torek ostal nespremenjen, slovenski SBITOP (806 točk) pa se je po enoodstotni rasti (največ po 26. juniju) spet zavihtel nad 800 točk. Vrednost nafte brent je zdrsnila na 55 dolarjev, zlato pa je vredno približno 1.310 dolarjev za unčo (31,1 grama), kar pomeni, da se je ta plemenita kovina za 3,5 odstotka odmaknila od letošnjega vrha (1.357 dolarjev), kjer je bila 8. septembra.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 19. septembra:

Izjemna rast delnic Švicarske centralne banke
V zadnjem času pozornost vzbuja rast delnic Švicarske centralne banke, saj se je njen tečaj v dobrem leto več kot potrojil, kar spominja na vzpon bitcoina. Rast je predvsem posledica plitkega trga, saj je za trgovanje na voljo malo delnic. Lastništvo banke, ki na borzi kotira že od ustanovitve leta 1907, je večinoma v rokah domačih kantonov in poslovnih bank (prevzem seveda ni mogoč), le dobro četrtino celotne izdaje pa imajo zasebni vlagatelji. Ti se nadejajo, da bi doživeli scenarij Banke za mednarodne poravnave (BIZ) s sedežem v Baslu, ki je svoje delnice umaknila z borze in se delničarjem oddolžila z lepo premijo. A to naj bi bilo v primeru SNB-ja zelo malo verjetno. Otipljivejši je razlog, da vlagatelje privlači portfelj Švicarske centralne banke, ki v nasprotju z Evropsko centralno banko (ta kopiči zgolj obveznice) kupuje tudi delnice.
SNB tiska franke in kupuje delnice v ZDA
Lahko bi rekli, da SNB iz nič ustvarja dobiček, saj v želji, da razvrednoti domačo valuto, tiska franke, jih zamenja za dolarje in kupuje delnice v New Yorku. Samo v prvem polletju letos je SNB kupil za več kot 20 milijard dolarjev ameriških delnic. V svojem portfelju ima delnice 2.500 različnih podjetij (med njimi delnice Appla, Microsofta in Amazona) v skupni vrednosti 85 milijard dolarjev. Samo lani je banka tudi tako ustvarila za 24,5 milijarde frankov dobička. Mimogrede, kazalec P/E, ki je pri običajnih podjetjih nad 10, znaša pri SNB-ju le 0,1, je pa nizka tudi dividendna stopnja, približno polodstotna. Tržna kapitalizacija banke je le 370 milijonov frankov, kar je manj kot polovica njene bilančne vsote. V primerjavi s centralnimi bankami na Japonskem, v Belgiji in Grčiji, ki tudi kotirajo na borzi, je to lep diskont.
Največji sklad na svetu presegel mejo bilijon dolarjev
Norveški državni pokojninski sklad je prvič v zgodovini presegel vrednost bilijon oziroma tisoč milijard dolarjev. Zasluge za to imata vzpenjajoči se delniški trg in močnejši evro. Prvi mož sklada Yngve Slyngstad je ob tem povedal, da si maja 1996, ko je bil sklad ustanovljen, nihče ni mislil, da bo kdaj padla ta magična meja. V skladu se je nabralo že 189.000 dolarjev oziroma dobrih 157.000 evrov na vsakega od 5,3 milijona prebivalcev Norveške. Sklad večinoma vlaga v delnice, te predstavljajo 65 odstotkov portfelja, pa tudi v obveznice in nepremičnine. Z delnicami skoraj 9000 podjetij je lastnik 1,3 odstotka vrednosti delnic podjetij na svetu in 2,3 odstotka v Evropi. Sklad je imel v zadnjih petih letih povprečno kar osemodstotni letni donos, v prihodnje pa bo zelo težko dosegati takšne številke. Država je pričakovano letno donosnost že znižala s štirih na tri odstotke.