Večina je pričakovala, da bo ameriška centralna banka po dvodnevnem srečanju v sredo sporočila, da bo za 10 ali 15 milijard oklestila mesečni odmerek, ki ga namenja odkupovanju obveznic (ta znaša 85 milijard dolarjev). Fedu se očitno ne mudi. Potrpežljivo lahko vztraja pri ultraohlapni denarni politiki, kajti inflacija je nizka. Celo prenizka, saj se je preveč oddaljila od ciljnih dveh odstotkov. Slika na trgu dela se sicer popravlja, vendar prepočasi, rast BDP-ja pa je še vedno nizka. Fed je za letos navzdol popravil oceno o gospodarski rasti. Junija je načrtoval, da bo med 2,3- in 2,6-odstotna, po novem pa meni, da bo med 2,0 in 2,3 odstotka, naslednje leto pa med 2,9 in 3,1 odstotka.
Največje presenečenje: padec inflacije
Zdaj je na finančnih trgih glavno vprašanje, kdaj bo Fed "stopil na zavoro"? Predsednik Fedove podružnice iz St. Louisa James Bullard je v pogovoru za Bloomberg povedal, da bi se to utegnilo zgoditi že na oktobrskem sestanku. Nekateri analitiki temu oporekajo in bolj stavijo na december, razen če bi bili v dneh do oktobrskega zasedanja objavljeni nekateri podatki, ki bi kazali bistveno boljšo sliko ameriškega gospodarstva, na primer opaznejši padec brezposelnosti. Bullard je še povedal, da je od lanskega septembra ameriško gospodarstvo najbolj presenetilo tolikšno znižanje inflacije. Inflacija na ravni potrošnikov je zdaj le 1,5-odstotna. Pred dvema letoma je bila še 3,7-odstotna.
"Neugodni" Summers ne bo guverner Feda
Wall Street je že na začetku tedna pridobival, potem ko se je nekdanji finančni minister Larry Summers umaknil iz igre za novega predsednika Feda. Summers je bil zagovornik hitrejšega zmanjševanja stimulacijskih ukrepov centralne banke, kar vlagateljem ne diši. Pomagala je tudi novica, da je Janet Yellen glavna kandidatka, da na začetku naslednjega leta na mestu guvernerja Zveznih rezerv nasledi Bena Bernankeja. Yellnova je znana kot velika podpornica Bernankejeve politiki in seveda vlagatelji verjamejo, da bo na čelu Feda nadaljevala njegovo delo. Ko je bilo v sredo popoldne znano, da Fed ne bo zmanjšal likvidnosti, je na borznem parketu sledil nov val navdušenja.
Dow Jones (ZDA) | 15.451 točk |
Nasdaq (ZDA) | 3.774 |
DAX30 (Frankfurt) | 8.675 |
Nikkei (Tokio) | 14.742 |
10-letne slov. obvezn. | donos: 6,76 |
10-letne am. obvezn. | donos: 2,73 |
EUR/USD | 1,3525 |
USD/JPY | 99,35 |
EUR/CHF | 1,2309 |
Nafta brent | 109,23 USD |
Zlato | 1.324 USD |
Euribor, 6-mesečni | 0,335 % |
V sredo izjemna rast plemenitih kovin
Dow Jones je tako pri 15.676 točkah postavil novo rekordno vrednost, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq pri 3.783 točkah segel najvišje po septembru 2000. Zlato je v sredo doživelo največjo enodnevno rast po juniju 2012, saj se je cena povzpela za štiri odstotke in presegla 1.360 dolarjev, potem ko je bila še zjutraj na šesttedenskem dnu (1.291 dolarjev). Srebro je poskočilo celo za slabih sedem odstotkov, največ po novembru 2008. Vzrok, da so se kupci vrnili na trg plemenitih kovin, je predvsem Fedova odločitev, da za zdaj denarne politike še ne bo spreminjal. Toda ob koncu tedna se je razpoloženje tako med kupci delnic kot na trgu plemenitih kovin vidno spremenilo.
ZDA morajo dvigniti dovoljeno mejo dolga
Če so bile v četrtek izgube minimalne, pa je v petek Dow Jones izgubil skoraj 200 točk. V ospredje spet prihaja strah pred ameriškim bankrotom. Ker se demokrati in republikanci niso sposobni dogovoriti o proračunu, se delo vlade financira z začasnimi zakoni. Novega je treba sprejeti do 1. oktobra, sicer se bodo vse ne nujne dejavnosti vlade ustavile. Oktobra bo treba tudi povišati sedanjo mejo javnega dolga v višini 16.700 milijard dolarjev. V nasprotnem primeru bodo ZDA plačilno nesposobna država. Kljub petkovemu minusu je Dow Jones na tedenski ravni pridobil 0,6 odstotka. Nafta brent je v petih dneh zdrsnila za tri odstotke, saj je v Siriji prednost pred orožjem dobila diplomacija.
Nove KBM ne bo več v sestavi indeksa SBI TOP
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP (622 točk), ki je v torek že skorajda zdrsnil pod 600 točk, v petek uspel nanizati tretji zaporedni dan rasti, kar se ni zgodilo od začetka avgusta. Zvišal se je za poldrugi odstotek. Občutno so pridobivale zlasti delnice Triglava in Telekoma. Telekomove so tudi po rasti na tedenski ravni v ospredju, saj so se podražile za 4,2 odstotka. Na razpis Slovenske odškodninske družbe za finančnega svetovalca Telekoma se je prijavilo 12 finančnih ustanov. Postopek izbire bo predvidoma končan oktobra. Gorenjeve delnice so izgubile 2,7 odstotka. Tečaj Nove KBM, ki prihodnji teden ne bodo več vključene v izračun indeksa SBI TOP, je padel še za pet odstotkov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje