Novice o vse večjem številu okuženih s koronavirusno različico delta so v ponedeljek zasejale strah pred novimi zapiranji gospodarstev in s tem ohromljenim poslovanjem številnih sektorjev. Dow Jones je padel za 725 točk oziroma za 2,1 odstotka, kar je največ v zadnjih devetih mesecih, opazna pa je bila selitev v obveznice. Donosnost 10-letne ameriške obveznice se je zato spustila najnižje po februarju (v torek tudi pod 1,15 odstotka). A nato je sledil preobrat, predvsem delnice tehnoloških podjetij z visoko tržno kapitalizacijo so močno pridobivale, kar je indeksa S & P 500 in Nasdaq potisnilo rekordno visoko, delno tudi zaradi spodbudnih objav četrtletnih rezultatov ameriških korporacij. Ti naj bi (v obdobju med aprilom in junijem) v primerjavi z istim lanskim obdobjem porasli za 78 odstotkov, kar je precej več od napovedi na začetku četrtletja (54 odstotkov) oziroma na začetku julija (65 odstotkov).

Kako so poslovali tehnološki velikani?
V novem tednu bo več kot tretjina podjetij, vključenih v indeks S & P, objavila poslovne rezultate, med njimi velikani, kot so Apple, Microsoft, Amazon in Alphabet. Pričakovanja so očitno velika, delnice omenjenih podjetij so v juliju porasle za od 5 do 7 odstotkov, medtem ko se je S & P povzpel le za 1,6 odstotka. Vlagatelji bodo veliko pozornost posvečali tudi zasedanju ameriške centralne banke in morebitnim svežim namigom, kako bo Fed v prihodnje uravnaval denarno politiko. Za zdaj Fed še mirno spremlja visoko inflacijo in zatrjuje, da je trg dela še daleč od normale, zato ne kaže hiteti z zaostrovanjem denarne politike. Evropska centralna banka je na četrtkovi seji obresti pričakovano pustila na ničelni ravni, ohranila je tudi vse programe odkupovanja obveznic v skupnem obsegu 80 milijard evrov na mesec.

ECB bo trge še naprej zalival z denarjem
Pandemični program odkupovanja obveznic naj bi se končal marca naslednje leto, če bo seveda koronavirus takrat le premagan. Od lanskega marca je ECB odkupil za 1,2 bilijona evrov obveznic, celotna vrednost pandemičnega programa odkupovanja obveznic bi tako lahko dosegla vrtoglavih 1,85 bilijona. A marca 2022 ultraohlapne denarne politike še ne bo konec, saj bodo pri ECB-ju nadaljevali nakupe vrednostnih papirjev APP (Asset Purchase Programme), ki so ga izvajali že pred epidemijo. Dolgoročno to ni vzdržno, na nevarno monetarno politiko opozarja dr. Mojmir Mrak: "Za zdaj centralna banka kupuje vse tiste papirje, ki bi pripeljali do sprememb cene med različnimi državami. Takoj ko se bo ta ukrep zmanjšal, se bo začelo kazati, kako trgi gledajo na posamezne države, kar bo resen preizkus." Z drugimi besedami: ko v Frankfurtu ne bodo več divje odkupovali obveznic, bodo začeli naraščati pribitki na obveznice tveganih in preveč zadolženih držav, to pa bi lahko prineslo nove krize (spomnite se le Grčije pred slabim desetletjem).

Brent le začasno pod 70 dolarji
Dogajanje na naftnem trgu je bilo na začetku tedna zelo volatilno. V ponedeljek je cena strmoglavila za osem odstotkov, potem ko se je Opec+ dogovoril o zvišanju proizvodnje (od avgusta vsak mesec za dodatnih 400 tisoč sodov dnevno), da bi malce ohladil trg, ki je splezal najvišje v več kot dveh letih. Trenutno OPEC+ dnevno načrpa 5,8 milijona 159-litrskih sodov manj (gre za dogovor, sklenjen lani spomladi ob zlomu trga in celo negativnih cenah), do konca leta pa bo načrpal le še 2 milijona sodov manj. Kartel se je dogovoril tudi o novih kvotah pri nekaterih članicah (Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Rusija, Kuvajt, Irak), kar bo veljalo od maja 2022. Kakor koli, če je bilo treba za brent na začetku tedna plačati le 68,62 dolarja (za ameriško nafto WTI pa 66,42 dolarja), je cena do konca tedna (ob vnovičnem prepričanju, da različica delta le ne bo preveč prizadela povpraševanja po nafti oziroma povzročila presežne ponudbe) močno porasla, pri brentu na 74 dolarjev, pri nafti WTI pa na 72 dolarjev. Pri Morgan Stanleyju napovedujejo, da se bo z brentom v preostanku leta trgovalo med 75 in 80 dolarji.

Bitcoin zdrsnil pod 30 tisoč, nato pa močno okreval
Turbulenten teden je bil tudi na trgu kriptovalut, katerega tržna kapitalizacija se je v torek v 24 urah spustila 100 milijard dolarjev nižje. Ob padcih na delniških trgih je bilo zaznati kar nekaj panike, cena bitcoina je strmoglavila na 29.200 dolarjev, kar je toliko, kot je bil bitcoin vreden ob vstopu v leto 2021. V sredo je že sledil preobrat, ki so ga spodbudili Elon Musk, Jack Dorsey in Cathie Wood. Na virtualni konferenci The B Word (beseda na B) so vsi trije o kriptovalutah govorili pozitivno, Musk je povedal, da je imetnik bitcoinov, etrov in dogecoinov, potrdil je tudi, da bitcoine letos ni kupovala le Tesla (v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev), ampak tudi SpaceX. Po njegovih besedah bo Tesla slej ko prej omogočala nakupe električnih vozil z bitconi. Vrednost te digitalne valute je v petih dneh poskočila za 15 odstotkov, cena je zdaj že nad 34 tisoč dolarji.