Prva polovica leta je bila na Ljubljanski borzi spodbudna, indeks SBITOP je pridobil skoraj 18 odstotkov (če bi upoštevali dividende, skoraj 25 odstotkov), žal pa je promet še vedno zelo nizek. "SBITOP še naprej ohranja pozitiven trend, ki traja, z izjemo lanske korekcije, že več kot tri leta. Prav toliko časa je donos naših delnic v samem svetovnem vrhu, in to navkljub vsem pretresom, ki smo jih priča v zadnjih treh letih. Če pa upoštevamo še dividendni donos, potem nam trenutno le redkokateri kapitalski trg na svetu konkurira. Druga zgodba je seveda letošnji promet. Če smo imeli lani eno izmed najboljših let v zadnjem desetletju, je letos slika nekoliko slabša, prvi trije meseci so bili sploh pod dolgoletno ravnijo, medtem ko je drugo četrtletje nekje na ravni povprečja zadnjih petih let. A s praktično identičnim položajem se spoprijemajo vse borze v naši regiji," je v pogovoru za MMC povedal Aleš Ipavec.

Visokoleteči cilj: promet zvišati na štiri milijone evrov dnevno
Vlada je marca sprejela strategijo razvoja kapitalskega trga v Sloveniji, ki ima nekaj visokih kvantitativnih ciljev. Izstopa želja, da bi Ljubljanska borza postala "emerging market" in eden najbolj propulzivnih evropskih trgov, dnevni promet pa bi se do leta 2027 z 1,3 zvišal na štiri milijone evrov. Strategijo vlade seveda vodstvo Ljubljanske borze podpira: "Toliko bolj, ker so se v njej zavezali nekaterim zelo konkretnim, in kar je najpomembneje, merljivim ciljem. Od sprejetja strategije je minilo zgolj nekaj mesecev, tako da je kakšne resne premike realno težko pričakovati. So se pa v tem obdobju dokončno formirale delovne skupine in nekatere izmed njih so že krepko zavihale rokave. Mogoče se omenjeni kvantitativni cilji zdijo z današnje perspektive nerealni, vendar če bi nam uspelo pridobiti status razvijajočega se kapitalskega trga, bi bili ti cilji lahko tudi nekajkrat preseženi."

Bodo nekatera državna podjetja le pristala na borzi?
Je pa seveda izjemno težko pridobiti status razvijajočega se kapitalskega trga. "Nova podjetja na borzi bi rešila marsikaj. Veliko lažje bi izpolnili merilo, vezano na kapitalizacijo trga, prav tako bi nova podjetja privabila nove investitorje, reaktivirala obstoječe investitorje, oboje pa bi seveda pozitivno vplivalo na likvidnost trga, ki je drugo pomembnejšo merilo. Druga pot je seveda povezovanje več držav v enoten kapitalski trg, po zgledu baltskih držav. Je pa to, na žalost, bolj ali manj državni projekt. Če je država iskrena pri svojih namerah, potem bo morala določena podjetja v svoji lasti uvrstiti na borzo. To seveda ne pomeni razprodaje državne srebrnine kot tudi ne izgube nadzora nad podjetji, to zgolj pomeni, da se določen del lastništva ponudi širši javnosti in drugim investitorjem, pri čemer država še vedno lahko ohrani nadzor v podjetju."

NLB je lep primer pozitivnih učinkov kotacije na borzi
Ipavec je prepričan, da bi takšna poteza prinesla mnogo pozitivnih učinkov tako za podjetja sama kot za širše gospodarstvo: "Predvsem bistveno višjo transparentnost in višjo raven korporativnega upravljanja. Lep primer je NLB, ki je v nekaj letih prehodil pot od bankomata politične elite do ene najprodornejših in donosnejših bank v regiji. Podatke, koliko dividend in davkov je v tem času od omenjene banke prejela država in kolikšen je multiplikativen učinek, ker je banka ostala v domači lasti, s sedežem v Sloveniji, vam bodo na MF-ju oz. Fursu z veseljem predstavili." Spomnimo, da je bila novembra 2018 cena delnice NLB-ja v javni prodaji postavljena pri 51,50 evra, in če so mnogi zmajevali z glavo, češ da bo to podoben polom kot Nova KBM leta 2008 (bržkone najbolj nevralgična točka številnih slovenskih vlagateljev, saj so izgubili vse), se je izkazalo drugače. Letos se je tečaj NLB-ja (tudi zaradi lepega dobička, ki je posledica vse višjih obrestnih marž – te so v slovenskem bančnem prostoru z lanskih 1,4 porasle na 2,6 odstotka) zvišal še za 18 odstotkov, na 73,60 evra, upoštevati pa je treba tudi lepe dividende.

"Nimamo tradicije vlaganja, nimamo izkušenj"
V času ničelnih obrestnih mer in ležarin na višje depozite se zanimanje slovenskih varčevalcev za domačo borzo ni bistveno povečalo, prav tako ne zdaj, ko inflacija najeda prihranke na bankah. Kaj sploh lahko privabi kupce, če jih ne visoka dividendna donosnost in lepa rast delnic v zadnjem obdobju? Ipavec: "Niso jih privabile praktično nobene alternativne oblike investiranja, tako doma kot v tujini, z izjemo nepremičnin, seveda. Razlog je slaba finančna pismenost, kar prav tako naslavlja uvodoma omenjena strategija. To jasno potrjuje tudi raziskava OECD-ja. Enostavno smo, ekonomsko gledano, še vedno tranzicijska država. Nimamo tradicije družinskega vlaganja, nimamo izkušenj svojih dedkov in babic, ki bi bili solastniki v domačih podjetjih. Naša generacija ni prisostvovala pogovorom staršev, v katera podjetja oziroma sklade je smiselno vlagati, kakšne so možnosti dolgoročnega vlaganja ..."

Hrvaški skladi kupujejo delnice slovenskih podjetij (in lepo služijo)
Se bo to sploh kdaj spremenilo? "Se bo, tako kot se je v državah, kjer imajo daljšo tradicijo tržne ekonomije. Slovenija tu ni nobena izjema, podobna slika je praktično v vseh postkomunističnih državah vzhodne Evrope. Ne gre pa to čez noč, in kot vidimo, tudi ne v 30 letih, potrebne so menjave generacij. Nove, ki prihajajo in se prvič podajajo v poslovne vode, se najprej pogovarjajo o lastniških deležih, opcijskem nagrajevanju, šele potem pogovor nanese na posojila pri bankah in dolžniškem financiranju. Da smo kot država na tem področju zaspali, pa lahko vidimo na vsakem koraku. Če smo bili še pred 10, 15 leti krepko pred našima vzhodnima sosedoma, Madžarsko in Hrvaško, danes ni več tako. Če bi nam takrat kdo omenil, da bodo podjetja iz omenjenih držav pri nas kupovala uspešna slovenska podjetja, banke, medijske hiše in investirala v ogromne nepremičninske projekte, bi se temu verjetno smejali.

Danes je to realnost. Ampak, tako kot se je ta situacija v omenjenem obdobju obrnila na glavo, tako se lahko v naslednjem razvojnem ciklu karte povsem na novo premešajo. Slovenci smo uspešen in delaven narod, imamo ogromno kapitala in znanja, včasih nam zmanjka zgolj malce samozavesti in ambicioznosti. Če bo država pametna in bo v številne razvojne projekte, ki so pred nami, vključila širše gospodarstvo in ne bo vsega financiranja, ki je žal zelo omejeno, nosila na svojih plečih, potem je pred nami zelo lepa prihodnost."