V petek so se delniški indeksi resda znižali in malce sestopili s četrtkovih rekordnih ravni, a to ni pokvarilo odlične aprilske bilance. Indeksa S & P 500 in Nasdaq sta se namreč prejšnji mesec povzpela za pet odstotkov. Več kot polovica podjetij, vključenih v indeks S & P 500, je že objavila rezultate poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih, pri čemer jih je 87 odstotkov presegla pričakovanja, kar je najvišja stopnja od začetka merjenja te kategorije leta 1994. Rane pandemije se zdijo že precej zaceljene, analitiki namreč napovedujejo, da bodo podjetja v indeksu S & P in globalnem indeksu MSCI v naslednjih 12 mesecih že zaslužila toliko kot pred epidemijo.

Apple podvojil dobiček
Apple, ki je med epidemijo še okrepil svoj položaj, je v prvem letošnjem četrtletju zaslužil kar 23,6 milijarde dolarjev, s čimer je dobiček podvojil. Včasih je veljalo, da Apple najbolje služi v zadnjem četrtletju, ko prodaja poskoči predvsem pred božičnimi prazniki, a zdi se, kot da je za Apple vsak mesec božič. Tudi prihodek se je v uvodnih treh letošnjih mesecih izjemno povišal, in sicer za 54 odstotkov, na 89,6 milijarde dolarjev.

Višje dividende in nadaljnji odkupi delnic
Samo s prodajo iPhonov je Apple ustvaril 48 milijard dolarjev prihodkov oziroma 66 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, odlično je tekel posel tudi z iPadi, Maci in urami Apple Watch. Delničarji so veseli še višjih dividend (vsako četrtletje po 0,22 dolarja na delnico) in najave, da bo podjetje iz Cupertina namenilo še nadaljnjih 90 milijard dolarjev za odkupovanje lastnih delnic, malo manj pa groženj regulatorjev. Evropska komisija je Appla obtožila, da s pomočjo svoje spletne trgovine App Store s trga iztiska druge ponudnike pretočne glasbe.

Izjemni dobički tudi pri Amazonu in FB-ju
Podobno kot Apple sta imela izjemne rezultate prvega četrtletja tudi Amazon in Facebook. Amazon je dobiček več kot potrojil, bilo ga je za 8,1 milijarde dolarjev (rekordna številka četrto četrtletje zapored), vseeno pa so delnice v petek trgovanje končale v rahlo rdečem območju, pri 3.467 dolarjih. Facebooku je pod črto ostalo 9,5 milijarde dolarjev, kar je 94 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Delnice so teden končale pri 324,9 dolarja.

Evrsko območje spet v recesiji, Nemčija uradno ne
Pretekli teden je prinesel objave podatkov o gospodarski rasti prvega letošnjega četrtletja. V ZDA je bila rast, prilagojena na letno raven, 6,4-odstotna, medtem ko so bile v Evropi številke zaradi posledic tretjega vala okužb večinoma negativne, tako da je območje evra (BDP je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem nazadoval za 0,6 odstotka) drugič v enem letu v tehnični recesiji. V Nemčiji je BDP nazadoval za 1,7 odstotka, a uradno Nemčija ni v recesiji, saj sta za to potrebni dve zaporedni negativni četrtletji. Spomnimo, da je v Nemčiji v tretjem lanskem četrtletju BDP porasel za 8,7 odstotka, v četrtem četrtletju pa še za pol odstotka. Čeprav ZDA okrevajo precej hitreje kot Evropa, se je nadaljevala rast evra, ki je dosegel že 1,215 dolarja, preden se ni v petek dogajanje obrnilo dolarju v prid, tako da je evropska valuta teden končala malo nad mejo 1,20 dolarja.

Eter vse bližje meji 3000 dolarjev
Trg kriptovalut še naprej cveti, v petek se je "zabavi" pridružil tudi bitcoin, ki je prej bolj medlo okreval po skoraj 20-odstotnem popravku, njegov delež v kolaču vseh kriptovalut pa je zdrsnil pod 49 odstotkov, kar je najmanj v skoraj treh letih. V petek popoldne je njegova cena hitro porasla za 3000 dolarjev in se povzpela nad 57 tisoč dolarjev. Včeraj je cena dosegla največ 58.500 dolarjev. Izjemno rast uživa eter, saj se je na 100 dolarjev približal meji 3000 dolarjev. Najbolj divje napovedi govorijo, da naj bi eter ob vse večji vlogi omrežja ethereum in njegovih nadgradnjah (aprila je odmeval berlinski "hard fork", julija sledi še londonski) še letos splezal na 10 tisoč dolarjev.

Bitcoin po neslavni poti Netscapa?
Fahad Kamal, vodja investicijskega bančništva pri Kleinwort Hambros, ki je del skupine Societe Generale, meni, da je trenutna evforija na trgu kriptovalut primerljiva s pikakom norijo v 90. letih, z bitcoinom pa se lahko zgodi podobno, kot se je nekoč z brskalnikom Netscapom, ki je imel vodilno vlogo, a je odšel na smetišče zgodovine. Po Kamalovem mnenju bi utegnil podobno žalostno končati tudi bitcoin, ki je nenehno na udaru regulatorjev, mnoge pa motijo tudi visoki stroški energije, ki je potrebna za rudarjenje bitcoinov. Je pa Kamal poudaril, da bo tehnologija veriženja blokov (na kateri temeljijo kriptovalute) zavladala svetu, le da so številne druge kriptovalute, predvsem eter, veliko uporabnejše od bitcoina.