lani, kar je rast, kot je letos še ni bilo.

Tudi maloprodaja je s 13,2-odstotno rastjo presenetila, pri tem pa je inflacija ostala pod nadzorom. Skratka, po dveh letih vedno nižje gospodarske rasti se pojavljajo znamenja, da se kitajska gospodarska krivulja spet obrača navzgor. Na surovinskih trgih je bil odziv v petek zelo pozitiven - nafta je po petih dnevih izgub v petek pridobila odstotek (julija je bil kitajski uvoz surove nafte rekorden), medtem ko je baker splezal najvišje v zadnjih dveh mesecih in se na tedenski ravni podražil za skoraj štiri odstotke, kar je največ po septembru 2012.

Japonci še precej bolj zadolženi kot Grki
Japonsko finančno ministrstvo je sporočilo, da je javni dolg države prvič presegel bilijardo jenov. Znašal je natančno 1.008.628.100.000.000 jenov. V dolarjih je to 10,5 bilijona, če primerjamo z velikostjo slovenskega gospodarstva, pa ima Japonska za 180 slovenskih letnih BDP-jev dolga. Japonska ima med vsemi razvitimi državami najvišji dolg in naj bi do konca leta dosegel 230 odstotkov BDP-ja. Struktura dolga je sicer drugačna kot pri evropskih "bolnikih", a vseeno bo morala vlada razmisliti, kako ga čim manj boleče znižati. Za zdaj napoveduje višje davke, kar se bo zgodilo v dveh etapah, najprej z osemodstotnim zvišanjem aprila 2014.

V ospredju delnice rudarskih podjetij
V Evropi je bilo tudi ta teden objavljenih nekaj podatkov, ki vlivajo upanje, da se utegne recesija v tretjem četrtletju končati. Zlasti indeks nabavnih menedžerjev PMI za storitveni sektor je na začetku tedna pozitivno presenetil. Britanski zunanjetrgovinski primanjkljaj se je občutno znižal, cene hiš v Angliji in Walesu so dosegle zgodovinski vrh. Vse to je pomagalo delniškim trgom. Londonski City je v petek dosegel dvomesečni vrh, pospešek pa so zaradi spodbudnih kitajskih podatkov dobila zlasti rudarska podjetja, ki na Kitajskem ustvarijo tudi do 50 odstotkov prihodkov.

Pariška borza najvišje v zadnjih dveh letih
Francoski delniški indeks CAC40 je v petek pri 4.076 točkah postavil najvišjo vrednost po sredini leta 2011, potem ko so podjetja, kot sta Michelin ali banka Societe Generale, z objavo poslovnih rezultatov presegla napovedi analitikov. Tudi madridski IBEX je teden končal na najvišji letošnji vrednosti, medtem ko je imel Frankfurt nekaj "težav" in je zadnji teden izgubil 0,8 odstotka. Do zdaj je 26 od 30 podjetij, vključenih v elitni indeks DAX30, objavilo četrtletne poslovne rezultate, odzivi pa so mešani. Zlasti avtomobilska podjetja čutijo težave evropskega trga.

Negativen teden na Wall Streetu
V New Yorku so vlagatelji največ pozornosti namenjali izjavam Fedovih uradnikov, ki večinoma napovedujejo, da bo začela ameriška centralna banka že to jesen zaostrovati denarno politiko in namenjati manj denarja za odkupe obveznic od trenutnih 85 milijard dolarjev mesečno. Širši indeks S & P 500 je na tedenski ravni izgubil 1,1 odstotka. Mali vlagatelji v času nizkih obrestnih mer še naprej stavijo na rast delniških trgov. V ameriških delniških skladih je bilo v tednu od 31. julija do 7. avgusta šesti teden zapored več prilivov kot odlivov sredstev.

Odliv denarja iz obvezniških skladov
Na drugi strani je še naprej opazno, da vlagatelji obračajo hrbet obveznicam. V tednu do 7. avgusta je bilo v ameriških obvezniških skladih za 3,27 milijarde dolarjev odlivov, kar je največ, odkar so na voljo podatki (1992). Donos ameriške desetletne obveznice, ki je bil ob koncu pomladi le 1,6-odstoten, je zdaj okrog 2,6-odstoten. V naslednjem tednu bodo na finančne trge vplivale sveže novice o ameriški julijski maloprodaji (objava v torek) in julijski inflaciji (četrtek). Če bo inflacija na ravni potrošnikov (indeks CPI) nižja od dveh odstotkov, bi lahko delnice spet porasle, donosi obveznic pa padli.

Krka zadnji teden ob skoraj pet odstotkov
Na Ljubljanski borzi posebej razburljivo ni bilo. Indeks SBI TOP je sestopil z najvišje vrednosti v tem poletju in se v petih dneh znižal za dve tretjini odstotka. Največjo krivdo za tak razplet nosijo Krkine delnice, ki so na tedenski ravni padle za štiri odstotke in pol. Novomeškemu farmacevtu ne ustreza, da se evro v primerjavi z rubljem krepi, saj v Rusiji ustvari pomemben del prihodkov. Preostale delnice v prvi kotaciji so večinoma pridobivale. Tečaj Nove KBM se je zvišal za sedem odstotkov, rast pa so doživele tudi delnice Mercatorja (+4,3 odstotka) in Telekoma Slovenije (+0,89 odstotka). Pomembnejših novic ni bilo, odmevali sta le odločitev o prodaji Cinkarne Celje in potrditev dokapitalizacije Factor banke.

Cinkarna najpozneje v enem letu v tuje roke
Konzorcij lastnikov Cinkarne Celje je podpisal sporazum o skupnem nastopu pri prodaji 72,88-odstotnega deleža družbe. "Kot vidimo, bo tudi Cinkarna prodana in po več letih se Sloveniji obeta večja sprememba v lastniški strukturi večjih podjetij," je povedal Andrej Zakotnik (GBD). Cinkarna je eno od 15 podjetij, ki so na prvem seznamu deležev države in državnih družb, namenjenih za privatizacijo. Prodajalci pričakujejo, da bi lahko prodajo lastniškega paketa končali najpozneje v roku enega leta. Delnice Cinkarne so se na tedenski ravni pocenile za 1,33 odstotka, na 76,97 evra.