Delnice v New Yorku se še naprej dražijo (Dow Jones je zadnji teden pridobil 0,3 odstotka), medtem ko se nafta ceni. Foto: Reuters
Delnice v New Yorku se še naprej dražijo (Dow Jones je zadnji teden pridobil 0,3 odstotka), medtem ko se nafta ceni. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je oktobra pridobil pet odstotkov in se prvič povzpel nad 9.000 točk. Foto: Reuters
Dolar je po več dneh izgubljanja vrednosti ob koncu tedna pokazal moč in za evro je bilo treba plačati manj kot 1,35 dolarja. Foto: Reuters
Za unčo zlata je bilo treba v ponedeljek plačati že več kot 1.360 dolarjev, v petek pa je bila cena manj kot 1.320 dolarjev. Foto: Reuters

Javna prodaja Twitterja (IPO) bo v sredo, 6. novembra, dan pozneje pa se bo z delnicami že trgovalo na Newyorški borzi vrednostnih papirjev. Na prodaj bo 70 milijonov delnic, cena pa bo v razponu med 17 in 20 dolarji. To pomeni, da bo tržna vrednost družbenega omrežja okrog 11 milijard dolarjev. Kupiti ali ne, to je zdaj vprašanje. Po Reutersovi anketi med 29 borznimi posredniki in analitiki jih kar 23 ne priporoča nakupa Twitterjevih delnic, peterica meni, da je smiselno počakati, kako se bo cena na borzi gibala prvi dan, in se ob morebitnem padcu šele potem odločiti za nakup, le eden pa bi svetoval nakup Twitterjevih delnic, vendar le določenim strankam.

ZDA so jo dobro odnesle
Pozornost vlagateljev bo usmerjena tudi k petkovi objavi podatkov o oktobrskem trgu dela. Takrat bo več znanega o tem, kakšne posledice je na ameriško gospodarstvo pustilo 16-dnevno zaprtje vladnih agencij, potem ko se politiki niso mogli dogovoriti o financiranju proračuna. Prvi podatki kažejo, da so ZDA dobro prestale viharne dneve: v petek objavljeni indeks ISM, ki meri proizvodnjo v podjetjih, je presenetljivo segel najvišje po aprilu 2011. Fed je po dvodnevnem sestanku v sredo pričakovano sporočil, da bo denarno politiko ohranil nespremenjeno, in samo ugibamo lahko, kdaj se bo odločil, da zniža vsoto, ki jo mesečno nameni za odkupovanje obveznic.

Tednik The Economist piše o tem, da za evropsko dolžniško krizo veliko odgovornost nosi ne le velik dolg držav, ampak tudi podjetij in posameznikov. Pred krizo je ta dolg tako v Španiji kot tudi na Irskem in Portugalskem presegel 200 odstotkov letnega BDP-ja, kar je več kot v ZDA (175 odstotkov).


Kako se bo odločil Fed?

Mnenja na vrhu ameriške centralne banke so sicer različna. Predsednik Fedove podružnice v Richmondu Jeffrey Lacker meni, da je trg dela v zadnjih 14 mesecih že dovolj okreval in da bi zato Zvezne rezerve morale znižati vsoto 85 milijard dolarjev, ki jih mesečno namenijo za odkupe obveznic. Na drugi strani je James Bullard prepričan, da lahko Fed počaka toliko časa, dokler se inflacija ne začne zviševati. Večina pričakuje, da bi Fed lahko čakal vse do marca ali celo junija 2014. Če bo res tako, bo tretji krog kvantitativnega sproščanja, znan po kratici QE3, najobsežnejši v zgodovini Feda, saj bo "injekcija" vredna kar 1600 milijard dolarjev.

Hipotekarne obresti padle zgodovinsko nizko
Vrednost 1. kroga stimulacijskih ukrepov je bila 1.500 milijard, drugega pa 600 milijard. Fed želi z obsežnim odkupovanjem vladnih in hipotekarnih obveznic vplivati na tržne obrestne mere, kar ima velik vpliv na gospodarstvo in zlasti na nepremičninski trg, ki se po finančni krizi počasi spet postavlja na noge. Hipotekarna obrestna mera je po zaslugi Feda padla najnižje v zgodovini. Še prvi teden maja letos je bila pri 3,35 odstotka, nato pa je dva meseca pozneje poskočila na 4,5 odstotka, saj je trg začel ugibati, ali bo Fed že to jesen zaostroval denarno politiko. Kot je znano, se to še ni zgodilo, a ko se bo, bodo šle obresti neizogibno navzgor.

Dow Jones (ZDA)

15.615 točk
Nasdaq (ZDA)3.922
DAX30 (Frankfurt)9.007
Nikkei (Tokio)14.088
10-letne slov. obvezn.donos: 6,28
10-letne am. obvezn.donos: 2,62
EUR/USD1,3485
USD/JPY98,67
EUR/CHF1,23
Nafta brent105,86 USD
Zlato1.317 USD
Euribor, 6-mesečni0,345 %

Nafta brent najnižje v štirih mesecih
Vodilni delniški trgi za zdaj še uživajo v ultraohlapni denarni politiki, ki jo vodijo vodilne centralne banke. Dow Jones se je na tedenski ravni zvišal četrtič zapored, tokrat za 0,3 odstotka, kar je tudi posledica pozitivnih četrtletnih objav. Do zdaj je skoraj 70 odstotkov podjetij s svojimi dobički preseglo pričakovanja analitikov. Frankfurtski DAX30 je oktobra poskočil kar za pet odstotkov in se zasidral nad 9.000 točkami. Zanimivo, da surovine ne sledijo delnicam. Nafta brent je v petek padla za skoraj tri dolarje (največji enodnevni padec po juniju) in zdrsnila pod 106 dolarjev, tako da se je na tedenski ravni četrtič zapored pocenila in je zdaj najnižje po začetku julija. Tudi zlato je ob višji vrednosti dolarja v preteklih dneh drselo navzdol. Tedenska izguba je bila 2,7-odstotna.

Gorenje v načrtu zlasti o zniževanju zadolženosti
Na Ljubljanski borzi je pretekli delovni teden, ki je bil zaradi praznikov končan že v sredo, prinesel več kot dvoodstotno rast indeksa SBI TOP. Najbolj so se podražile delnice Petrola, in sicer za 2,80 odstotka, z le nekoliko nižjo rastjo pa sledijo delnice Krke, ki so dosegle najvišjo raven po jeseni 2011. Podražile so se tudi Gorenjeve delnice. Velenjski proizvajalec bele tehnike je objavil strateški načrt za prihodnjih pet let, v katerem pa je bolj kot dobiček v ospredju zniževanje zadolženosti. Tečaj delnic Nove KBM še naprej strmo pada. V preteklem tednu je strmoglavil za 20 odstotkov, na 26 centov. V prvih devetih mesecih letos je imela mariborska banka zaradi slabitev in rezervacij 45,9 milijona evrov izgube iz rednega poslovanja.