Te so v petek poskočile za skoraj šest odstotkov, potem ko so analitiki zvišali njihovo ciljno vrednost in poudarili, da ima Netflix, največja pretočna videostoritev na svetu, zaradi uspešne širitve na tujem še precej prostora za rast. V zadnjem tednu so delnice pridobile desetino vrednosti. Na celoten trg je imel sicer največ vpliva nagovor prvega moža ameriške centralne banke Jeroma Powlla na tradicionalnem letnem srečanju vodilnih centralnih bančnikov v Jackson Hole. Powell je poudaril, da bo Fed še naprej postopno zviševal obresti in da je ameriško gospodarstvo dovolj močno, da se spopade z izzivom strožje monetarne politike. Prepričan je tudi, da se gospodarstvo ne pregreva. Vlagatelji na Wall Streetu so se bali, da bi lahko Fed zaznal večje inflacijske pritiske, kar bi ga prisililo v agresivno zviševanje obresti (to bi bilo za delniške trge slabo), vendar je ta strah za zdaj odveč.

Najdaljše bikovsko obdobje v zgodovini
Indeks Dow Jones je teden sklenil pri 25.790 točkah, tako da je na dnevni in tudi tedenski ravni pridobil pol odstotka. Indeksa S&P 500 (2.874 točk) in Nasdaq (7.945 točk) sta medtem postavila novi rekordni vrednosti. Sredi tedna je sicer Wall Street proslavil najdaljše bikovsko obdobje v ameriški zgodovini (3.453 dni brez 20-odstotnega popravka), ki traja od marca 2009 in je že daljši kot borzni vzpon med oktobrom 1990 in marcem 2000. Glavni vzroki za optimizem so nizke obrestne mere (oziroma ohlapna denarna politika centralnih bank) in lepi dobički podjetij, ki so zaradi nove davčne reforme letos še višji. Borza tako sledi gospodarskemu vzponu, saj so ZDA že od poletja 2009 v obdobju gospodarske rasti, kar je drugo najdaljše obdobje ekspanzije. Če ne bo večjega pretresa, bo naslednje poletje "padel" tudi ta mejnik, ki za zdaj pripada obdobju med letoma 1991 in 2001.

Evropa zaradi političnega tveganja manj donosna
Tudi na vodilnih evropskih delniških trgih je bil zadnji teden spodbuden. Frankfurtski DAX30 je po treh zaporednih negativnih tednih pridobil 1,5 odstotka. Od rekorda je oddaljen devet odstotkov. Razlog, da Frankfurt, London in Pariz letos zaostajajo za rastjo newyorškega trga, ni le v novih carinah, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump, ampak je tudi politične narave. Italijanska vlada bo septembra predstavila nov proračun in analitiki se bojijo, da ta ne bo prav varčevalen, kar za državo z visokim javnim dolgom ni spodbudno. Na Bavarskem bodo oktobra regionalne volitve, ki bi lahko zamajale koalicijo Angele Merkel, poleg tega se vedno bolj bliža brexit. Nič čudnega torej, da po podatkih banke Bank of America Merrill Lynch svetovni vzajemni sklad iz Evrope že 24 tednov zapored potegnejo več denarja, kot ga vanj vložijo.

Tesli bi lahko na pomoč priskočil Apple
Finančno javnost je spet vznemiril izvršni direktor Tesle Elon Musk, ki je v sodelovanju z upravo podjetja preklical načrt o umiku delnic z borze oziroma privatizaciji Tesle. Musk se je predtem pogovoril z večjimi delničarji in spoznal, da si ti ne želijo umika delnic z borze. Prav tako je za nasvet prosil banki Goldman Sachs in Morgan Stanley. Musk je pred dvema tednoma po Twitterju presenetil z napovedjo, da želi delnice umakniti z borze in plačati 420 dolarjev za delnico, pri čemer naj bi bilo financiranje zagotovljeno. Kasneje se je izkazalo, da je zadnja trditev na majavih temeljih. Močno prezadolženi proizvajalec električnih vozil (letos se je dolg povečal za skoraj dve milijardi, na 8,8 milijarde dolarjev) naj bi sicer kmalu potreboval svež kapital, ugiba se celo, da naj bi mu pomagal Apple in vstopil v lastniško strukturo.

Ameriško vmešavanje v avtoriteto ECB-ja?
Zanimivo je tudi na obvezniških trgih. Ker kratkoročne obresti rastejo precej hitreje kot dolgoročne, krivulja donosnosti ameriških obveznic postaja vse bolj inverzna, to pa je bil v zgodovini že večkrat znak za prihajajočo recesijo. Razlika med donosnostjo desetletne obveznice in dveletne obveznice (ta je dosegla že 2,69 odstotka) znaša manj kot 20 bazičnih točk. Februarja je bila višja od 80 točk, še na začetku avgusta pa je znašala 33 točk. Fed bo skoraj gotovo že septembra (tretjič letos) zvišal ključno obrestno mero Fed funds in decembra ukrepal še enkrat. Pri italijanski 10-letni obveznici je donosnost narasla na 3,158 odstotka. Corriere della Sera je poročal, da je premier Giuseppe Conte dobil ponudbo Donalda Trumpa, da bi lahko ZDA kupovale italijanski dolg. Tehnično je to mogoče, vprašanje pa, kako bi se odzvala Evropska centralna banka, ki sicer postopno zmanjšuje program odkupovanja obveznic. Italijanski dolg znaša kar 132 odstotkov BDP-ja, skupna vsota je presegla 2,3 bilijona evrov.

Občutna podražitev nafte
Po sedmih zaporednih tedenskih padcih se je ameriška lahka nafta zadnji teden podražila za dobre štiri odstotke, medtem ko je brent poskočil za več kot pet odstotkov in skoraj dosegel 76 dolarjev za 159-litrski sod. Največje podražitve so bile v sredo, ko je bil objavljen podatek, da so ameriške zaloge nafte v zadnjem tednu padle kar za 5,8 milijona sodov. Zlato si je po padcu na letošnje dno zadnje dni opomoglo in se po skoraj dvoodstotni petkovi rasti vrnilo nad 1.200 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Bitcoin je bil včeraj nad 6.700 dolarji in s tem v območju enotedenskega vrha. Ameriški regulator trga SEC je ponudnika ETF skladov ProShares zavrnil v nameri, da ustanovi dva sklada, ki bi trgovala s terminskimi pogodbami na bitcoin. Za trg kriptovalut bo pomembnejša septembrska SEC-ova odločitev, torej, ali bo družbama VanEck in SolidX dovolil kotacijo prvega bitcoinskega ETF sklada, ki bi trgoval s "pravimi" bitcoini in ne s terminskimi pogodbami.