Pred olimpijskimi igrami v Seulu 1988 je osrednji delniški indeks korejske borze v štirih letih poskočil za 400 odstotkov, pred Pekingom 2008 pa se je vrednost kitajskih delnic od konca leta 2004 do sredine leta 2008 v povprečju povzpela kar petkratno. Indeks Bovespa, ki meri predstavo elitnih delnic v Sao Paolu, je od leta 2012 do začetka leta 2016 padel za več kot tretjino in dosegel najnižjo točko v zadnjih sedmih letih, od takrat pa je šla krivulja strmo navzgor, saj je indeks Bovespa poskočil za 50 odstotkov, s čimer je skoraj nadoknadil vse izgube zadnjih štirih let. Vzrok za preobrat niso olimpijske igre, ampak sprememba v vrhu brazilske politike.
Brazilija tudi letos v recesiji
Predsednico Dilmo Rousseff je namreč senat zaradi korupcije suspendiral za 180 dni, začasni predsednik Michael Temer pa se je temeljito lotil reform, na čelu s hitro privatizacijo. Kljub vsemu se sedmo največje gospodarstvo sveta letos ne bo moglo izviti iz primeža recesije. BDP naj bi padel za 3,5 odstotka, potem ko je lani nazadoval za 3,8 odstotka. In to kljub velikim investicijskim projektom, kot je gradnja podzemne železnice v Riu do olimpijskega parka v predelu Barra. Skupaj naj bi igre v Riu stale skoraj 12 milijard dolarjev, kar pa je precej manj kot svetovno nogometno prvenstvo pred dvema letoma.

S & P in Nasdaq rekordno visoko
Na razvite delniške trge olimpijske igre večjega vpliva nimajo, res pa je, da so borze ob koncu tedna prevzele vsaj del olimpijskega gesla hitreje, višje, močneje. Indeksi so namreč krenili više. New York je v petek dočakal najboljši dan v zadnjem mesecu, saj sta se indeks S & P 500 in tehnološki Nasdaq povzpela za okrog odstotek, oba pa sta dosegla novi rekordni vrednosti. Elitni Dow Jones (18.543) je od rekorda (doseženega 20. julija) oddaljen 50 točk. Na tedenski ravni je Dow Jones pridobil 0,6 odstotka, Nasdaq pa več kot odstotek. Vlagatelji so bili ob koncu tedna navdušeni predvsem zaradi odličnih podatkov z ameriškega trga dela.
Močan prirast novih služb v ZDA
Julija je bilo neto ustvarjenih 255 tisoč delovnih mest, kar je krepko več od pričakovanih 180 tisoč. Stopnja brezposelnosti ostaja 4,9-odstotna, torej pod petimi odstotki, ki v ZDA velja za točko polne zaposlenosti. Drugi zaporedni mesec, ko so bile številke o novih službah presenetljivo dobre, povečuje verjetnost, da bodo Zvezne rezerve letos vendarle enkrat zvišale obrestno mero. To je pomagalo predvsem finančnim delnicam, ki so v New Yorku dosegle najvišjo letošnjo vrednost (ob višjih obrestnih merah imajo banke večje dobičke), koristi pa je imela tudi ameriška valuta. Za evro je bilo treba plačati le še 1,1045 dolarja.

Britanska centralna banka znižala obrestno mero
Med pomembnejšimi finančnimi dogodki preteklega tedna velja izpostaviti tudi odločitev Britanske centralne banke, da prvič v sedmih letih zniža obrestno mero, in sicer s pol odstotka na rekordno nizkih 0,25 odstotka. Poleg tega je še okrepila program kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo odkupila za dodatnih 60 milijard funtov državnih obveznic. Mark Carney se je s sodelavci za takšen korak seveda odločil zaradi grožnje, da bi lahko brexit otoško državo pahnil v recesijo. Centralna banka za letos sicer napoveduje dvoodstotno gospodarsko rast, za naslednje leto pa le 0,8-odstotno, potem ko je bila še maja napoved precej višja (2,3-odstotna).

Odboj nafte s štirimesečnega dna
Nafta si je nekoliko opomogla, potem ko je na začetku tedna zdrsnila na štirimesečno dno, pri čemer je ameriška lahka nafta zdrsnila pod 40 dolarjev. Teden je lahka nafta končala pri 41,80 dolarja, brent pa pri 44,42 dolarja. Tedenska rast je bila triodstotna, kar je posledica podatka o nižjih zalogah nafte v ZDA in odločitve številnih vlagateljev, da pokrijejo kratke pozicije (to so tiste, s katero stavijo na padec nafte), potem ko so se cene v kratkem znižale za dobrih 20 odstotkov. Kratkoročno naj bi bila nafta zaradi presežne ponudbe še naprej pod prodajnim pritiskom.
Kupci zlata kot Trumpovi volivci
Kieron Hodgson, analitik pri britanski finančni družbi Panmure Gordon, meni, da imajo Trumpovi volivci in kupci zlata nekaj skupnega. Tako kot Trumpovi volivci na neki način protestirajo proti "mainstreamu", tako tudi kupci zlata dajejo svoj glas proti finančnemu sistemu. "Zlato je nekakšen protest proti finančnemu sistemu in je Donald Trump med kovinami. Kupujejo ga tisti, ki ne verjamejo v fiat valute, monetarne spodbude, politike centralnih bank in podobno," meni Hodgson, ki verjame, da bi zlato kmalu lahko doseglo 1.500 dolarjev. Po objavi julijskih podatkov o ameriškem trgu dela je sicer zlato v petek zdrsnilo za skoraj dva odstotka, na 1.335 dolarjev.

Unovčevanje dobička pri Gorenju
Na Ljubljanski borzi se je končala strma rast Gorenjevih delnic, ki so v nekaj mesecih pridobile 60 odstotkov, zadnji teden pa se je njihov tečaj znižal za sedem odstotkov, na 7,15 evra. Petrolove in Krkine delnice so se pocenile za skoraj dva odstotka, kar je vplivalo tudi na indeks SBITOP (710 točk), ki je v petih dneh zdrsnil za 1,2 odstotka. Že tako nizek promet je zaradi dopustov še skromnejši in ga je bilo v rednem trgovanju v vsem tednu le za 2,2 milijona evrov. Na pozitivni strani izstopajo Telekomove delnice, ki so se podražile za 1,4 odstotka, v vstopni kotaciji pa se je Cinkarna podražila za več kot dva odstotka.