Resda se je ameriški BDP od junija 2009 do junija 2019 skupno povečal le za 25 odstotkov, kar je precej manj kot ob prejšnjih konjunkturnih ciklih, a vseeno je impresivno, da je uspelo največjemu svetovnemu gospodarstvu preseči prejšnji rekord (marec 1991–marec 2001) v zaporednih mesecih (120) gospodarske rasti. Koliko časa še? Po neki naravni logiki bi počasi že moral slediti preobrat, kar bi se ob zaostrovanju trgovinske vojne lahko zgodilo v kratkem. Pri banki Standard Chartered ugotavljajo, da se je verjetnost za recesijo v naslednjih 12 mesecih zvišala s 25 na 40 odstotkov, v takšnih razmerah pa vlagateljem svetujejo nakup zlata. Če bo v ZDA res udarila recesija, bi po njihovem mnenju zlato, ki je zdaj pri dobrih 1.500 dolarjih za 31,1-gramsko unčo, poskočilo nad 2000 dolarjev, s tem pa preseglo rekordne cene z vrhunca evropske dolžniške krize leta 2011.

Panična razprodaja v enem tednu?
Rekordne cene zlata bi verjetno sovpadale z večjimi padci na delniških trgih. Tudi tega se bojijo nekateri analitiki. Wall Street je bil še julija rekordno visoko (merjeno z indeksom S & P 500), v avgustu pa je bilo ob zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Pekingom kar nekaj pretresov. Eden od analitikov priznane japonske borznoposredniške družbe Nomura je že na začetku avgusta napovedal, da bomo kmalu doživeli padce, ki bodo spominjali na dramatične dogodke ob zlomu banke Lehman Brothers leta 2008. Pri tej napovedi še vedno vztraja in celo trdi, da bi že v tednu dni lahko videli panično razprodajo delnic. Tvegana napoved – kot bi kdo stavil, da bo ravno v naslednjih dneh strela udarila v domačo slivo. Pri svojem modelu se sicer opira na številne podatke, tudi na odlive sredstev iz hedge skladov. Ugotavlja, da so nekateri vzorci zelo podobni tistim tik pred zloglasnim septembrom 2008.

Sorodna novica Novi Trumpovi napadi na Kitajsko ostri celo za njegove standarde

Dividende prinašajo več kot 30-letne obveznice
Tudi znani analitik televizije CNBC Jim Cramer ugotavlja, da se je treba pripraviti na nekaj bolečih padcev in jih izkoristiti za nakupe, pri čemer svetuje predvsem delnice podjetij, ki imajo zdrave bilance in visoke dividende. Mimogrede: v torek je dividendna donosnost delnic iz indeksa S & P 500 prvič po desetih letih presegla zahtevano donosnost 30-letne ameriške obveznice (1,97 %). Na Wall Streetu se je sicer ta teden začel pozitivno, potem ko so v petek delnice močno izgubljale, saj je Kitajska uvedla carine na dodatnih 75 milijard dolarjev ameriških izdelkov, Donald Trump pa je ameriška podjetja, ki izdelke proizvajajo na Kitajskem, pozval, naj najdejo alternativno rešitev. Toda konec tedna je bil Trump na vrhu G7 v Franciji bolj spravljiv, v izjavah je nakazal na skorajšnje nadaljevanje trgovinskih pogajanj. Kupci delnic so tako dobili nekaj poguma in Dow Jones je v ponedeljek porasel za 0,57 odstotka. Včeraj rasti ni nadaljeval, zaradi še bolj izrazite invertne krivulje donosnosti ameriških obveznic (donosi kratkoročnih obveznic so vedno bolj nad donosi dolgoročnih) je Dow spet izgubil nekaj točk.