Podatki Bank of America kažejo, da je od novembra v delniške vzajemne sklade priteklo kar za 569 milijard dolarjev, v prejšnjih 12 letih, ko smo govorili o najdaljšem bikovskem trendu v zgodovini, pa 452 milijard. Ni čudno, da v teh razmerah ničelnih (oziroma v nekaterih primerih negativnih) obrestnih mer delniške trge zasipa svež denar in da so indeksi rekordno visoko. Newyorški Dow Jones se je zadnji teden povzpel še za dva odstotka (v petek je končal na rekordnih 33.800 točkah), tehnološki Nasdaq pa za tri odstotke, pri čemer so se izrazito podražile delnice največjih podjetij, kot so Apple (zadnji teden +8 %), Amazon in Alphabet (+6 %).

Eden od kazalcev inflacije najvišje v 9 letih
Optimizma ni skalila niti novica, da je inflacija na ravni proizvajalcev (PPI-indeks) marca v primerjavi s februarjem porasla za odstotek (pričakovanja so bila več kot pol manjša), v primerjavi z lanskim marcem pa celo za 4,2 odstotka, kar je največja letna rast v več kot devetih letih. V naslednjem tednu bo objavljen še bolj spremljan podatek o rasti indeksa cen potrošnikov (CPI), ki utegne potrditi, da podjetja višje stroške vse bolj prenašajo na končne kupce. Spomnimo: marca se je prvič, odkar je covid svet postavil na glavo, zgodilo, da po anketi Bank of America na vrhu seznama največjih tveganj na delniških trgih ni bila epidemija, ampak ‒ inflacija.

Začetek sezone objav četrtletnih rezultatov
Z delnicami v indeksu S&P 500 se trenutno trguje pri 20,4-kratniku pričakovanega dobička na delnico, kar je malenkost manj kot ob koncu lanskega leta (22,8), a še vedno blizu vrednosti iz leta 2000, ko je počil balon delnic "pikakom" podjetij. Mnenja so deljena, nekateri menijo, da bo zdaj zdaj sledil vsaj 10-odstotni popravek, drugi, da je še precej prostora za rast, sploh če se bodo uresničile napovedi, da bodo rezultati ameriških podjetij v prvem četrtletju res porasli za približno 24 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem. V novem tednu bodo svoje bilance že predstavile največje banke, kot sta JPMorgan in Goldman Sachs.

Dimon omenja idealen scenarij
Jamie Dimon, prvi mož bank JPMorgan Chase, je v svojem letnem pismu delničarjem zapisal, da bi prav lahko doživeli idealen scenarij hitre in vzdržne gospodarske rasti, ki jo bo spremljala ne previsoka inflacija in nežno zviševanje obrestnih mer. Pri tem omenja termin zlatolaska (Goldilocks), kar je sinonim za najboljše razmere, ki lahko vladajo na delniških trgih. Po vseh stimulusih in Bidnovem infrastrukturnem načrtu naj bi ameriško gospodarstvo letos poraslo za 6,4 odstotka, kar je največ v skoraj 40 letih. Konjunkturni podatki so vse boljši, indeks ISM, ki meri dejavnost ameriškega storitvenega sektorja, je denimo marca porasel na 64,7 točke, kar je najvišja vrednost v zgodovini.

SBITOP po enajstih letih nad tisoč točkami
Veselo je tudi na evropskih borzah, ki letos pridobivajo močneje kot ameriške. Vseevropski indeks Stoxx Europe 600 se je na tedenski ravni (na krilih delnic iz sektorja zdravstvene nege in gradbeništva) zvišal že šestič zapored, kar je najdaljši niz po novembru 2019. Predvsem pa je njegova vrednost (437 točk) zdaj rekordno visoko in kar 50 odstotkov višje kot lani ob tem času. Tudi Ljubljanska borza je v vzponu, indeks SBITOP (v petek se je zvišal devetič zapored) je prvič po 12. februarju 2010 spet nad 1.000 točkami. Največ prometa je bilo s Krkinimi delnicami, pozitivno je odmevala predlagana dividenda pet evrov bruto, kar je 17,6 odstotka več kot lani.

XRP na raketni pogon, BTC spet nad 60 tisoč
Na trgu kriptovalut je blestel XRP, saj so njegovi odvetniki dosegli dve pomembni "etapni zmagi" v boju proti regulatorju SEC, ki je proti XRP-ju decembra vložil tožbo, češ da je Ripple prodal za 1,3 milijarde dolarjev vrednostnih papirjev brez kritja. Vrednost XRP-ja se je v zadnjem tednu povzpela za izjemnih 140 odstotkov, danes zjutraj je bila cena 1,48 dolarja. Bitcoin je po kar nekaj "mukah" v soboto zjutraj le prebil psihološko mejo 60 tisoč dolarjev, kar naj bi mu odprlo pot do novih rekordov. Institucionalni vlagatelji igrajo vse večjo vlogo, mali vlagatelji pa vstopajo, da ne zamudijo vlaka. Klasičen FOMO-učinek. A vse večje vloge bitcoina vsekakor ne gre prevzeti. Bloomberg piše, da bitcoin vse bolj izpodriva zlato kot naložba, ki vlagatelje ščiti pred inflacijo. V času, ko donosnosti obveznic naraščajo, gre navzgor tudi bitcoin, zlato pa temu ne sledi. Ko se vlagatelji vse bolj bojijo inflacije, BTC postavlja rekorde, zlato pa se ne premakne nikamor. Prilivi v sklade, vezane na zlato, usihajo, vse bolj pa se krepijo razni kriptoskladi.

Bitcoinu ustreza visoka gospodarska rast
V nasprotju z zlatom, katerega cena narašča predvsem takrat, ko gospodarska rast usiha, vrednost bitcoina narašča ob močni gospodarski dejavnosti, ko gredo navzgor tudi donosnosti obveznic. Prav to se dogaja zdaj. Čeprav obstajajo tudi tveganja (že nekajkrat je bitcoin doživel strmoglavljenje in 80-odstoten padec vrednosti), je v času vse večje digitalizacije bitcoin postal resen naložbeni razred z izjemnim potencialom za nadaljnjo rast. Predvsem pa je zaradi ultraohlapne monetarne politike, katere rezultati so nepredvidljivi, postal zelo iskana alternativa fiat valutam.