Najtežje pričakovani podatek minulega tedna je bila petkova objava majskega indeksa cen izdatkov za osebno porabo PCE, ki je predvsem za Fed pomembno merilo inflacije. PCE je na mesečni ravni ostal nespremenjen, potem ko so se storitve rahlo podražile, cene dobrin (-0,4 %) pa padle najbolj v zadnjih šestih mesecih. Na letni ravni je bila PCE-inflacija 2,6-odstotna (to velja tudi za jedrno inflacijo, torej brez vpliva hrane in energentov). Newyorški indeksi so se v petek malce znižali, na tedenski ravni pa sprememb skorajda ni opaziti. V drugem četrtletju je S & P 500 pridobil skoraj štiri odstotke, od začetka leta pa 15 odstotkov. Statistika pravi, da je velika verjetnost, da se po uspešni prvi polovici leta rast nadaljuje tudi v preostanku leta. Ker gre za volilno leto, je ta verjetnost še toliko večja.

Fed naj bi ukrepal septembra
V naslednjih dneh sledi serija makroekonomskih objav, najpomembnejša pa bo verjetno petkovo poročilo o ameriškem junijskem trgu dela. Za zdaj še vedno velja prepričanje, da bo ZDA uspel mehak pristanek gospodarstva. Rast BDP-ja sicer peša, vendar recesija ne grozi, največja nevarnost pa ostaja inflacija. Še vedno je velika neznanka, kolikokrat bo ameriška centralna banka v drugi polovici leta znižala obrestno mero. Enkrat ali dvakrat? Po objavi PCE-inflacije se je verjetnost, da bo Fed, ki ključno obrestno mero od lanskega julija drži v območju med 5,25 in 5,50 odstotka, proces zniževanja začel septembra, zvišala na skoraj 70 odstotkov.

Nikove delnice doživele črni petek
Delnice proizvajalca športne opreme Nike so v petek strmoglavile za 20 odstotkov in doživeli najhujši dan od prihoda na borzo decembra 1980. Precej navzdol so šle tudi delnice konkurentov, kot sta Puma in Adidas. V četrtletju do konca maja so se Nikovi prihodki v primerjavi z istim obdobjem lani znižali za dva odstotka, na 12,6 milijarde dolarjev, še precej bolj pa je odmevala napoved, da bodo v tekočem četrtletju prihodki nižji za deset odstotkov, celoletni prihodki pa za okrog pet odstotkov (analitiki so pričakovali enoodstotno rast). Nike se spopada z resno konkurenco premijskih znamk, kot so Hoka, On in Lululemon, njegov tržni delež v ZDA pa se znižuje, lani je bil 35-odstoten.

Nervoza pred francoskimi volitvami
Na evropskih borzah je bilo tako na tedenski, mesečni in na četrtletni ravni opaziti korak nazaj. Pred današnjimi predčasnimi francoskimi volitvami je opaziti precej nervoze, ki bo verjetno zaznamovala tudi naslednje dneve. Pariški delniški indeks CAC40 je v drugem četrtletju izgubil skoraj devet odstotkov, pesimizem pa je zaznamovala tudi obvezniške trge. Pribitek na francosko desetletno obveznico (njena zahtevana donosnost je trenutno 3,24 odstotka) v primerjavi z nemško je dosegel najvišjo raven po letu 2012.

Bitcoin zdrsnil pod 60 tisoč dolarjev
Na trgu kriptovalut je padcu v maju sledil še en negativen mesec. Potem ko je bitcoin v pričakovanju prepolovitve nagrade rudarjem ("halving") spomladi krenil do skoraj 74 tisoč dolarjev, se je navdušenje močno poleglo in bolj kot ne zadnje tedne spremljamo stransko gibanje tečaja. Pred dnevi je šla cena za hip tudi pod 60 tisoč dolarjev. Med 13. in 24. junijem so bili odlivi iz ameriških ETF-skladov na spot ceno bitcoina občutno negativni (dnevno tudi za več kot 200 milijonov dolarjev), od vključno 25. junija pa je spet opaziti (rahle) prilive. Bitcoin je sicer med vsemi naložbami v prvem polletju pridobil največ (46 odstotkov), po drugi strani pa je poraženec drugega četrtletja, saj se je njegova cena od konca marca znižala za dobrih osem tisoč dolarjev oziroma za 12 odstotkov.