Urad za makroekonomske analize in razvoj je v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije (EK) v Sloveniji organiziral razpravo z domačimi in tujimi strokovnjaki o možnostih povečanja produktivnosti. Vodja slovenskega predstavništva EK-ja Zoran Stančič je v uvodu pojasnil, da evropskemu gospodarstvu že peto leto dobro kaže, saj imajo vse članice EU-ja gospodarsko rast. Makroekonomski kazalci za Slovenijo so zelo ugodni. Letos kažejo 3,3 odstotka, za prihodnje leto 3,1 odstotka. Rast pa poganjajo domače povpraševanje in domače naložbe.

Stančič je ob tem opozoril, da Slovenija ne sme zaspati na rezultatih, ker je precej ranljiva, saj ima visok javni dolg, hkrati pa se povečuje javna poraba, ki je tudi posledica staranja Slovencev. Slovenija se namreč stara hitreje kot druge države EU-ja in to bo dolgoročno povzročalo največje vrzeli v javnih financah. Zato EU Slovenijo poziva k sprejetju strukturnih reform, kot sta zdravstvena in pokojninska, in ukrepom za dolgotrajnostno oskrbo prebivalstva.

Manjša rast produktivnosti
Na drugi strani se tudi zmanjšuje rast produktivnosti v Sloveniji. Produktivnost, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske razvitosti, je razmerje med proizvedenim produktom in količino dela, ki je bila vložena v njegovo proizvodnjo. Slovenija pa po produktivnosti zaostaja za povprečjem EU-ja.

"Slovenija zadnja leta znova napreduje na področju gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, obnovilo se je dohitevanje gospodarsko razvitejših držav. Kljub temu še vedno za približno petino zaostajamo za povprečjem razvitosti držav EU-ja. Velik del razlik v razvitosti in življenjskem standardu prebivalstva pojasnjuje produktivnost kot gonilo gospodarskega razvoja. Glede na zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva zaradi demografskih sprememb se bo pomen krepitve produktivnosti v prihodnje še večal," so zapisali na Umarju, kjer so analizi o ključnih izzivih slovenskega gospodarstva in fiskalni politiki priključili tudi vprašanje produktivnosti.

Direktor Umarja Boštjan Vasle je med drugim opozoril, da Slovenija pri produktivnosti za povprečjem EU-ja že več let zaostaja, in to kar za 20 odstotkov. To pomeni, da so referenčne in uspešnejše evropske države še precej pred nami. Javnofinančna slika je trenutno precej ugodna. Toda vprašanje je, ali se bodo ugodne razmere ohranile, ko bodo nastopile bolj "črne" gospodarske razmere. Za podaljšanje ugodnih javnofinančnih razmer so po mnenju Umarja prav tako pomembne strukturne reforme. Več denarja v javno finančno vrečo pa lahko prispeva tudi večja gospodarska rast, zato bi se Slovenija morala ukvarjati s tem, kako povečati proizvodnjo.

Premalo fleksibilen trg dela
Na vprašanji, kako lahko Slovenija zmanjša zaostanek v produktivnosti za razvitejšimi državami in kakšno vlogo ima pri spodbujanju produktivnosti ekonomska politika, so skušali v razpravi odgovoriti domači in tuji ekonomski strokovnjaki, ki se jim je pridružil izvršni direktor trenutno enega mednarodno najuspešnejših slovenskih podjetij Akrapović Uroš Rosa.

"Živimo v času ogromnih sprememb, ki se jih marsikdaj ne zavedamo," je poudaril Rosa in opozoril na spremembe na trgu dela, saj se dogaja sprememba generacij. Čez pet let bo po njegovih besedah vsak četrti zaposleni star več kot 50 let. Hkrati pa svetovni trgi postavljajo vedno večje zahteve in tudi regulacije. Zaradi tega se bodo morali spremeniti tako proizvodni procesi kot poslovni modeli.

Država pa bi lahko po njegovem mnenju več storila na področju davčnih razbremenitev, predvsem pri plačah, in na trgu dela. "Če je človek nemotiviran in neefektiven na delovnem mestu, moraš imeti orodje, da ga zamenjaš. To je pri nas zelo težko ali nemogoče," je dejal Rosa.

V Sloveniji pa se že kaže pomanjkanje ustreznega kadra in država bi po njegovem mnenju lahko več storila tudi na izobraževalnem področju, tako da bi več mladih obiskovalo ustrezne strokovne šole. Mlajše generacije pa so tudi mobilnejše od predhodnikov in tudi na račun boljših plač jim ni težko poiskati dela v tujini.

Največja slabost so digitalne spretnosti
Umar v svoji analizi ugotavlja, da Slovenija po večini dejavnikov produktivnosti zaostaja za povprečjem EU-ja, najbolj pa na področju digitalnih spretnosti, regulacije storitev in učinkovitosti države. Prav država pa bi po mnenju Umarja morala spodbujati vlaganja v sodobna znanja in prilagoditi institucionalni okvir, da bo postal prijaznejši do podjetnikov, prav tako tudi javna uprava.

Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je naredila študijo na temo produktivnosti za Evropsko komisijo, je povedala, da so velika podjetja produktivnejša kot srednja in da sta gonilo produktivnosti izvozna usmerjenost in dejavnosti pri vlaganju v raziskave in razvoj. Za Slovenijo pa je značilen tudi visok delež t. i. zombipodjetij, ki imajo težave s plačevanjem obveznosti in so tako rekoč klinično mrtva. Takšnih podjetij je bilo v obdobju krize kar šest odstotkov. Njihovo dolgoročno podpiranje pa ni smiselno.

Prevelik uvoz poslovnih storitev
Robert Steher z dunajskega inštituta za ekonomska raziskovanja je opozoril, da so srednjeevropske države EU-ja zmanjšale zaostanek z zahodnimi državami na račun naložb in prenosov tehnologij. Slovenija je bila dolgo vodilna na področju produktivnosti, vendar jo je v zadnjem času že prehitela Češka.

Omenil je tudi, da številne uspešnejše evropske države dajejo več poudarka poslovnim storitvam oz. so specializirale zanje, medtem ko je večina "vzhodnejših" držav odvisna od uvoza teh storitev, kar pomeni tudi oviro pri razvoju teh storitev na domačih trgih.

Irska: Prepoznati je treba najboljše vsebine
Nekatere države Unije imajo že ustanovljene posebne neodvisne organe za produktivnost. Na Irskem denimo deluje Nacionalni svet za konkurenčnost. Njegov predstavnik John Maher je povedal, da je za uspešno gospodarsko zgodbo, kot je Irska, potrebno sprejetje vladnih politik, v katere morajo biti vključeni tudi akademiki in raziskovalci ter ljudje iz zasebnega sektorja, da se prepoznajo najboljše vsebine.

Produktivnost je širok pojem, ki se ga je treba lotiti s širokim naborom ekonomske politike. Vsi moramo imeti nekaj od tega, od industrije do gospodinjstev in države, je dejal in zavrnil očitke, da je Irska gospodarska zgodba vezana na uvedbo nizkih davkov, s katerimi so pritegnili številne tuje multinacionalke. "Gre za precej širšo zgodbo," je dejal.