Družba Slovenski državni gozdovi je namreč podpisala prve dolgoročne pogodbe za prodajo gozdno-lesnih sortimentov, s čimer želijo v družbi predelovalcem in žagarjem v Sloveniji zagotoviti trajno in stabilno oskrbo z lesom, je pojasnil glavni direktor Zlatko Ficko in dodal, da s tem pomagajo pri razvoju ali ponovni oživiti domače lesnopredelovalne industrije. Posledično to tudi pomeni možnost obnove gozdno-lesnih verig, večjega zaposlovanja itd., je prepričan. "Ta trajnost, stabilnost in dolgoročnost poslovnih odnosov med dobrimi kupci in dobaviteljem so velikega pomena," je poudaril.

Vodja prodaje in logistike v Slovenskih državnih gozdovih Jože Strle pa je pojasnil, da je na razpis za dolgoročne pogodbe prispelo 195 ponudb, od tega je bilo 152 ustreznih, pri čemer je povpraševanje močno preseglo ponudbo - ponudniki bi namreč odkupili 2,35 milijona kubičnih metrov, družba pa bo s temi pogodbami letos prodala 670.000 kubičnih metrov lesnih sortimentov.

Nad ravnanjem kupcem bo bedela posebna komisija
Družba je zato postavila več meril, ki so jih upoštevali pri preučevanju ponudb. Ponudniki morajo tako med drugim imeti predelavo lesa (ne le registrirane), kar so morali tudi dokazovati. "Želeli smo, da bodo les dobili tisti, ki ga res predelujejo," je poudaril Strle. Eno izmed ključnih meril je tudi sistem centroidov, to pomeni, da so pri oddaji lesa upoštevali oddaljenost kupcev od samega posega. Predelovalni obrat ne sme biti oddaljen več kot 50 kilometrov. "Osnovni namen je, da se les predela čim bližje mestu, kjer je bil posekan," je dejal. Tretje pomembnejše merilo pa je bonitetna ocena.

Nad izvajanjem pogodb bo bedela posebna komisija, ki bo preverjala, ali izbrani kupci izpolnjujejo pogoje, je še dodal Ficko in pojasnil, da želijo s tem onemogočiti tiste, ki se ukvarjajo s prekupčevanjem lesa. Če bo komisija ugotovila nepravilnosti, se dolgoročna pogodba prekine, je dejal Ficko in dodal: "Želimo doseči, da gre les v prave roke."

Lesonit bi kupil še več lesa
Slovenski državni gozdovi so med drugim dolgoročno pogodbo podpisali z največjim kupcem, družbo Lesonit. Tem bo namreč slovenski upravljavec državnih gozdov dobavil 120.000 kubičnih metrov lesa, a si v Lesonitu želijo še večjih količin, je dejal predsednik uprave Lesonita Giorgio Barzazi. V Lesonitu sicer na leto predelajo od 220.000 do 250.000 kubičnih metrov lesa, a imajo smele načrte za prihodnost. Začenjajo namreč nove naložbe, s katerimi želijo dati Lesonitu še večjo težo v evropskem prostoru. V prihodnje si želijo količine lesa, ki jih dobavijo Slovenski državni gozdovi, povečati za od 30 do 40 odstotkov, je še dejal Barzazi.

Ficko je ob tem opozoril tudi na "majhnost" Slovenskih državnih gozdov. Ti namreč upravljajo le 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, preostalih 80 odstotkov je v zasebnih rokah. Zato je treba po njegovem mnenju v prihodnje poiskati rešitev, da bi spodbudili in maksimizirali sečnjo, spravilo in prodajo lesa tudi iz zasebnih gozdov. Ob tem je Ficko poudaril, da se v družbi zavedajo, da v celoti ne morejo zagotoviti vsega lesa, ki ga domača lesna industrija potrebuje.

Sanitarna sečnja po vetrolomu je v polnem zamahu
Vodja službe za gozdarstvo v Slovenskih državnih gozdovih Matjaž Zupančič pa je orisal stanje po decembrskem vetrolomu. Ta je poškodoval več kot 1,1 milijona kubičnih metrov lesa oz. 60 odstotkov vseh državnih gozdov, a bi lahko ta številka še narasla zaradi snega, ki je pritisnil na ta poškodovana drevesa. Do zdaj so prejeli odločbe za več kot 860.000 kubičnih metrov lesa, dela potekajo na več kot polovici teh. Sanitarna sečnja po vetrolomu je tako v polnem zamahu, čeprav trenutno sanacijo otežuje snežna odeja. Zupančič ocenjuje, da bo sneg ponekod dela zavrl za približno en mesec.