Poleg Slovenije morajo na temeljit pregled morebitnih makroekonomskih neravnotežij še Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska. Komisija je namreč sprožila nov cikel evropskega semestra oziroma postopka tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic Unije pod ostrejšim evropskim nadzorom, ki ga je Unija uvedla v kriznih časih leta 2011.

Komisija tako ob sprožitvi novega evropskega semestra objavi ocene proračunskih načrtov, poročila o makroekonomskih neravnotežjih, letni pregled rasti in poročilo o zaposlovanju. V poročilu makroekonomskih neravnotežij objavi tudi seznam držav, ki potrebujejo temeljito analizo stanja, na podlagi katere se odločijo, ali je proti kateri članici treba sprožiti korektivni postopek. Izkazi temeljitega pregleda bodo objavljeni februarja prihodnje leto.

Presežna neravnovesja že 2013 in 2014
V Sloveniji je komisija v letih 2013 in 2014 ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a postopka ni sprožila. Nato pa je vsako leto presodila, da neravnovesja sicer obstajajo, a da niso presežna. Ob ocenjevanju makroekonomskega stanja v Sloveniji komisija med ranljivostmi običajno izpostavi šibkosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja.

Ob sprožitvi novega semestra je komisija pri Sloveniji ugotovila tudi proračunske neskladnosti z evropskim Paktom za stabilnost in razvoj. Poleg Slovenije so med državami, kjer je komisija v tej preventivni fazi ugotovila tveganja, še, Belgija, Italija, Avstrija in Portugalska. Komisija je sicer pregledala proračunske osnutke vseh držav članic, razen Grčije, ki jo bo spremljala v okviru programa finančne pomoči.

V korektivni fazi Španija in Francija
V skupini držav, kjer je komisija ugotovila proračunsko skladnost, so Nemčija, Litva, Latvija, Luksemburg, Finska in Nizozemska. V skupini, kjer je proračun pretežno skladen s pravili, pa so Estonija, Irska, Ciper, Malta in Slovaška. Preostalih pet držav je v kategoriji, kjer komisija ugotavlja tveganja neskladnosti. Francija in Španija pa sta trenutno v korektivni fazi zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Medtem ko je v korektivni fazi ključno spoštovanje pravila, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov BDP-ja, se v preventivni fazi komisija osredotoči na strukturna prizadevanja pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja. V procesu spremljanja javnih financ je mogoče zaprositi za prožnost, med drugim zaradi izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče, varnostni izdatki ali izdatki, povezanimi z begunci. Kot kaže, te možnosti v prihodnjem letu ne bo uporabila nobena članica.

Za letošnje leto pa se pričakuje, da bodo določene olajšave zaradi izrednih dogodkov dobile Slovenija, Belgija, Italija, Madžarska, Avstrija in Finska. Končno oceno bo komisija sprejela spomladi prihodnje leto, so pojasnili v Bruslju.