Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je na današnji konferenci o strukturnih izzivih slovenskega gospodarstva v Ljubljani med drugim poudaril, da bodo potrebne kompleksnejše rešitve in da s ponavljanjem vzorcev iz preteklosti ne bo mogoče odpraviti težav, s katerimi se spoprijema Slovenija.

Drugi poudarek pa je, da bo morala imeti politika pred sabo daljši časovni horizont. Dolgo smo namreč verjeli, da je kriza kratkočasna, temu primerno pa je bilo tudi ukrepanje. "A jasno je postalo, da so spremembe, ki so pred Slovenijo, dolgotrajnejše," je poudaril Vasle. Zato je po njegovih besedah prav, da politika temu primerno naravna svoje razmišljanje.

Umar je konferenco v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji pripravil ob objavi poročila Ekonomski izzivi 2014, na podlagi katerega je Vasle izpostavil dva poudarka. Prvi je, da bomo morali v Sloveniji težave začeti reševati s kompleksnejšimi rešitvami, ki bodo hkrati odgovorile na več različnih vprašanj.

Mavko: Slovenija lahko doseže zastavljene javnofinančne cilje
Da Slovenija lahko izpolni svoje zaveze o znižanju javnofinančnega primanjkljaja v letošnjem in prihodnjem letu, pa je na konferenci zagotovil državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko. Opozoril pa je, da se bo morala država kmalu osredotočiti tudi na ukrepe za dosego uravnoteženih javnih financ.

Primarni izziv Slovenije v letu 2015 je znižati primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja, vendar se s tem zgodba ne konča, je nadaljeval državni sekretar. Tudi v prihodnjih letih je namreč država zavezana h konsolidaciji javnih financ, usmerjeni k izravnanemu strukturnemu saldu. To naj bi dosegli okoli leta 2017 oziroma 2018. "Ključno vprašanje je, kako," je izpostavil.

Ukrepi v preteklosti so bili pretežno na prihodkovni strani, v prihodnje pa bodo možnosti za okrepitev davčnih in nedavčnih prihodkov omejene. Mavko sicer vidi prostor za spremembo davčne strukture v Sloveniji in med drugim izpostavlja, da naša država v povprečju pobere okoli 0,6 odstotka BDP-ja davkov na premoženje, medtem ko je povprečje EU-ja pri 2,3 odstotka BDP-ja. "Premoženje v Sloveniji je podpovprečno obdavčeno glede na druge članice, a če želimo to izboljšati, moramo to storiti na način, ki ne bo ustavno sporen," je izpostavil.

Pomembno je omejiti izdatke za obresti
Mavko opozarja tudi na pomen krepitve gospodarske rasti. "Povrnitev rasti sama po sebi ne bo rešila vseh težav. Je pa res, da če smo imeli pred krizo več kot milijardo prilivov iz naslova davka od dohodka pravnih oseb, lani pa slabih 300 milijonov evrov, vidimo, da z izboljšanjem gospodarskih obetov obstaja manevrski prostor na strani prihodkov, ki se ga da v veliki meri izkoristiti," je menil.

Na odhodkovni strani bo med drugim pomembno omejiti izdatke za obresti. Slovenija si mora prizadevati za zmanjšanje dolga, obstoječi dolg pa mora dejavno upravljati, je prepričan Mavko.

"Država postaja racionalnejša in učinkovitejša," zagotavlja državni sekretar. Rezerve pa med drugim vidi še pri združevanju organizacijskih enot, izboljšanju organiziranosti lokalne ravni in pri javnih naročilih.

Mavko je sicer prepričan, da so zastavljeni cilji za javnofinančni primanjkljaj za letošnje in prihodnje leto dosegljivi, kot enega izmed potrebnih naslednjih korakov pa je izpostavil uveljavitev fiskalnega pravila.

Slovenija lahko računa na pomoč EBRD-ja
Da lahko Slovenija na poti gospodarskega okrevanja računa na pomoč Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), pa je znova zagotovila vodja pisarne EBRD-ja v Ljubljani Jolanta Gabriel. Kot je poudarila, je Slovenija po nastopu krize ukrepala zelo pozno, vendar pa je že sprejela ključne ukrepe za podporo prestrukturiranju - izpostavila je spremembe insolvenčne zakonodaje, sprejem načel prestrukturiranja dolgov in ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

"Radi bi sodelovali in pomagali Sloveniji pri okrevanju," je Gabrielova poudarila pri vlogi EBRD-ja. Banka bi lahko po njenem mnenju sodelovala tudi z zagotavljanjem svežih sredstev in lastniškega kapitala. Kot je poudarila, je sicer treba preučiti vsak posamezni primer, kar traja. Vseeno pa v banki upajo, da bodo lahko prispevali "in s tem dali pozitiven signal tudi navzven", je sklenila.