Bruto domači proizvod je bil v prvem četrtletju za 3,2 odstotka višji kot v enakem četrtletju lani, je sporočil SURS. Številka je najnižja po zadnjem četrtletju 2016. Ob izločitvi vpliva sezone in koledarja je bila gospodarska rast višja, in sicer 3,7-odstotna.

Kot so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije, je gospodarska rast v prvem četrtletju 3,2 odstotka nižja od njihovih pričakovanj, saj so napovedovali štiriodstotno rast. Nižja rast je predvsem posledica znižanja zalog pri podjetjih in negotovosti v mednarodnem poslovnem okolju, so pojasnili na GZS-ju. Ob tem dodajajo, da zaradi razlike v koledarju - v prvem letošnjem četrtletju je bil en delovni dan manj kot v enakem obdobju lani - je bila sezonsko prilagojena rast še vedno relativno visoka, okoli 3,7-odstotna, pravijo v GZS-ju.

Da podatek statističnega urada ne preseneča, pa je dejal predsednika fiskalnega sveta Davorin Kračun. Podatek je v skladu s pričakovanji, zato ne kaže, da bi bile potrebne kakšne posebne prilagoditve javnofinančne politike, je komentiral Kračun, potem ko je predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu predal poročilo o delovanju fiskalnega sveta v letu 2018.

Manj trajnih, več dnevnih nakupov

Domača poraba je bila v prvem četrtletju za 1,8 odstotka večja kot v istem obdobju lani, kar je najmanj v zadnjih treh letih, je povedala Romana Korenič iz Statističnega urada RS. Poraba države se je povečala za 3,6 odstotka, gospodinjstev pa za 2,6 odstotka, vendar so kljub nižji stopnji rasti po besedah Koreničeve gospodinjstva več prispevala k rasti končne porabe kot pa država. Statistiki sicer opažajo, da so gospodinjstva v opazovanem obdobju zmanjšala nakupe trajnih dobrin, predvsem avtomobilov. So se pa okrepili dnevni nakupi, torej hrane, pijače, goriva in nekaterih vrst storitev.

Več izvoza

Po dveh četrtletjih nekoliko nižje rasti (5,4 odstotka in 6,8 odstotka) je bila stopnja rasti izvoza v letošnjem drugem četrtletju spet višja, in sicer kar 7,6-odstotna. Za nekoliko manj se je povečal uvoz (6,4 odstotka), kar je vodilo v velik zunanjetrgovinski presežek.

Prva letna upočasnitev rasti drobnoprodajnih cen

Cene življenjskih potrebščin so bile maja na letni ravni višje za 1,4 odstotka, potem ko so bile aprila za 1,7 odstotka. Mesečna inflacija je bila medtem maja 0,9-odstotna (aprila 0,8-odstotna). Slovenija je torej maja imela prvo letno upočasnitev rasti drobnoprodajnih cen v letošnjem letu.

Storitve so se v letu dni v povprečju podražile za 2,8 odstotka, blago pa za 0,8 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 1,6 odstotka, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 1,3 odstotka oz. 0,6 odstotka. Najbolj so se podražile cene oskrbe z vodo in razne storitve v povezavi s stanovanjem (za 7,6 odstotka), električna energija, plin in druga goriva pa za 5,4 odstotka.

Cene hrane so bile maja na mesečni ravni v povprečju višje za 2,6 odstotka in so k mesečni inflaciji prispevale 0,4 odstotne točke, od tega 0,3 odstotne točke višje cene sadja, 0,1 odstotne točke pa višje cene mesa. Sadje se je podražilo za 18,5 odstotka, meso pa za 1,8 odstotka.

Letna stopnja inflacije se je zviševala vse od začetka leta. Januarja je bila 1,1-odstotna, februarja 1,2-odstotna, marca 1,6-odstotna, aprila pa 1,7-odstotna. Maja se je ta rast torej ustavila.

Zaposlenost še narašča

V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 1.026.547 ljudi oz. 25.798 več kot v prvem četrtletju 2018. Največ ljudi se je v tem obdobju zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, prometu, trgovini ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Rast se bo še upočasnila

GZS ocenjuje, da se bo gospodarska rast v drugem četrtletju umirila, in sicer predvsem zaradi počasnejše rasti izvoza in slabšega vremena, kar niža izkupiček v gostinstvu ter otežuje izvajanje del v gradbeništvu. Del te rasti se bo tako prenesel v naslednja četrtletja, pričakujejo. Podatki o majski inflaciji so bili ugodnejši od ocen GZS-ja, saj je znašala 1,4 odstotka medletno, zbornica pa je pričakovala od 1,7- do 1,8-odstotno rast. V prihodnjih mesecih pričakujejo ponovno hitrejšo rast cen, ki bi letno dinamiko inflacije približala dvema odstotkoma.