"Panoga je v prostem padu," je ob ugotovitvah gradbene stroke, društev, zbornic, zavoda za gradbeništvo ter univerz v Ljubljani in Mariboru, da število študentov drastično pada in da je kakovost teh, ki se vpisujejo, vedno slabša, opozoril predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec.

Število zaposlenih v gradbeništvu je namreč v zadnjih šestih letih padlo s 100.000 na 60.000. "Med njimi je bilo veliko gradbenih delavcev, ki so se vrnili domov, pred nami pa je faza, ko imamo veliko inženirjev in arhitektov, ki bodo kmalu brez posla. To je najhuje, kar se nam lahko zgodi: da za naslednjo finančno perspektivo ne bomo imeli pripravljenih projektov in da ne bomo imeli svoje tehnične inteligence, ki bo znala, tudi če bodo izvajalci tujci, zaščititi domači interes. In to ne nacionalni, ampak strokovni in finančni," je še razložil Remec.

Davek na neumnost
Padec gradbeništva je Remec ponazoril tudi na primeru Termoelektrarne Šoštanj, kjer da je bilo pri gradnji četrtega, petega in zdaj šestega bloka vedno manj slovenskega znanja, cena pa je vedno višja. "Tuji dobavitelji ti zaračunajo davek na neumnost," je dejal.

Med pogoji za oblikovanje novega velikega gradbenega podjetja v Sloveniji je po njegovem mnenju ustrezna strategija vlade, da bodo naložbe, ki so koristne, do okolja prijazne in ekonomične ter imajo širšo razvojno vlogo, ustrezno pripravljene, sredstva pa bi lahko zagotovili s pomočjo Evropske investicijske banke ter Evropske banke za obnovo in razvoj.

Inženirska zbornica je po neuspešnem pozivu vladi pred tremi leti tokrat združila vse deležnike. Pripravili so memorandum, v katerem zahtevajo, da se ustanovi posebno ministrstvo ali vsaj ločen direktorat za graditev, saj je področje zdaj razpršeno po ministrstvih in je posledično, tudi z vidika zakonodaje, urejeno slabše, kot bi lahko bilo. Zaradi tega prihaja do težav pri zaključevanju javnih investicij.

"Vsi nato kažejo na stroko, nihče pa ne pomisli, ali je politika naredila dovolj, da bi investicije potekale tako, kot bi morale," je dejal Remec.

Gradbeništvo po mnenju direktorja zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju Jožeta Renarja poleg tega potrebuje kompetentnega sogovornika na vladni strani. To je tudi pogoj, je ob tem dodal predsednik Zbornice za gradbeništvo Slovenije Mirko Požar, da se na tem področju naredi red.

Sledil bo akcijski načrt
Podpisniki pozivajo tudi, naj se zagotovijo stabilni pogoji poslovanja in zagon investicij ter uredijo razmere na trgu inženirskih storitev in gradenj.

Memorandum, ki so ga podpisali predstavniki inženirske zbornice in gradbeniških zbornic, zbornice za arhitekturo, inženirske zveze, obrtno-podjetniška zbornica, zveza društev gradbenih inženirjev, fakultete za gradbeništvo v Ljubljani in Mariboru ter za arhitekturo v Ljubljani, zavod za gradbeništvo, združenje za trajnostno gradnjo in združenje za inženiring pri GZS-ju, pa je izhodišče za akcijski načrt, ki ga pripravljajo in ga bodo predstavili takoj, ko bo konstituiran nov državni zbor.