Svet ECB-ja je na rednem zasedanju pretekli teden sklenil, da bo obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti čez noč pri ECB-ju, ki je trenutno minus 0,5 odstotka, na julijskem zasedanju zvišal za 0,25 odstotne točke. Temu bo septembra predvidoma sledilo še eno zvišanje, tako da bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katere koli od glavnih obrestnih mer ECB-ja po juliju 2011.

Dvig obrestnih mer bo sledil koncu neto nakupov znotraj rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev APP, v okviru katerega od leta 2015 centralne banke od bank odkupujejo pretežno državne obveznice. Nakupi se bodo končali 1. julija, že pred tem so se končali tudi nakupi v okviru pandemičnega programa PEPP.

Stroški zadolževanja višji za bolj zadolžene članice

Po odločitvi ECB-ja se je zahtevana donosnost na državne obveznice evrskih držav, ki se je zviševala že prej, še dvignila. Kot spominja francoska tiskovna agencija AFP, so se stroški zadolževanja bolj zadolženih članic zvišali bolj kot pri drugih.

Zahtevani donos na italijanske desetletne obveznice je bil na borzi MTS nekaj pred 10. uro pri 4,16 odstotka, na španske obveznice pri 3,19 odstotka, portugalske pri 3,11 odstotka, slovenske pa pri 2,93 odstotka.

Po izrednem zasedanju umiritev razmer na trgih

Po objavi informacije o izrednem zasedanju osrednjega organa evrske denarne politike so se razmere na sekundarnem trgu državnega dolga malenkost umirile. Donos do dospetja na italijanske obveznice je zdrsnil na 3,89 odstotka, na španske na 3,08 odstotka, na portugalske na 2,90 odstotka, na slovenske pa na 2,84 odstotka.

Članica izvršnega odbora ECB-ja Isabel Schnabel je po poročanju AFP-ja v torek dejala, da ECB "ne bo dopuščal" neutemeljenega zvišanja stroškov zadolževanja, ki bi spodkopavalo politiko Evropske centralne banke.

Nesoglasja med severnimi in obrobnimi državami

Kakšen bo odziv ECB-ja, bo po njenih besedah "odvisno od situacije", poudarila pa je odločenost banke za ukrepanje, vključno z morebitnim novim "orodjem", s katerim bi zaprli razhajanja v stroških zadolževanja posameznih članic.

V svetu ECB-ja ob začetku zaostrovanja denarne politike, kar v centralni banki imenujejo normalizacija po letih kriznega delovanja, prihaja do vnovičnih nesoglasij med bolj severnimi in finančno stabilnejšimi evrskimi državami in ranljivejšimi članicami na obrobju. Medtem ko si prve želijo pospešeno zaostrovanje denarne politike za brzdanje inflacije, bi druge raje videle bolj postopne korake, saj se bojijo pritiska na trg državnega dolga in finančno stabilnost.

Francoski minister poziva ECB, naj ne bo "brutalen"

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je medtem svet ECB-ja pozval, naj pri dvigovanju obrestnih mer ne bo "brutalen". ECB po njegovih besedah ne bi smel gospodarskih subjektov negativno presenečati, saj bi to potem lahko ustvarilo nove težave. Denarna politika naj se izvaja "postopno in z dolgoročnim pogledom", je po poročanju AFP-ja dejal ob robu dogodka za zagonska podjetja v Parizu.