V Sloveniji je še odprta problematika reševanja posojil v švicarski valuti, ki se je pojavila ob rasti tečaja franka po izbruhu krize in še posebej po januarju 2015, ko je švicarska centralna banka nenadoma prenehala izvajati politiko vzdrževanja minimalnega tečaja pri 1,2 franka za evro. O problematiki so razpravljali tudi na okrogli mizi v ogranizaciji Slovenske tiskovne agencije in združenja bank.

Združenje Frank, v katerega so se povezali nekateri posojilojemalci v frankih in ki si prizadeva za zakonsko rešitev, po kateri bi preračunali posojila v evre po tečaju na dan sklenitve pogodbe, trdi, da banke posojilojemalcev niso ustrezno seznanile s tveganji, ki jih prinaša gibanje valute. Kot je dejal Matjaž Sušnik z združenja, so tuje banke ta posojila v Sloveniji ponujale kljub opozorilom mednarodnih institucij in kljub ukrepom regulatorja v Avstriji, slovenski regulator pa je zatajil.

Ali lahko banke dokažejo seznanjanje s tveganji?
V združenju so prepričani, da bi banke lahko v zelo malo primerih dokazale, da so posojilojemalce ustrezno seznanile s tveganji. Z zakonom, ki je prišel v DZ, a ga poslanci še niso obravnavali, so predlagali, da se 20.000 posojilojemalcem, med katerimi jih je precej v slabem gmotnem položaju, ne bi bilo treba obračati na sodišča, ampak bi se našla splošna rešitev, kot so jo npr. sprejeli na Hrvaškem.

O tem, ali so banke lahko pričakovale zvišanje tečaja franka, so mnenja različna. Odvetnik Miha Lah, ki zastopa nekatere posojilojemalce, pravi, da bi banke morale v okviru upravljanj tveganj ob napovedih gospodarskih gibanj vsaj z določeno stopnjo verjetnosti to pričakovati, takšna gibanja so napovedovale tudi v svojih letnih poročilih.

"Valutnih gibanj se ne da napovedati"
Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete pa pravi, da se valutnih gibanj ne da napovedati. V obdobju 2001—2006 je bilo po njegovih besedah najmirnejše obdobje na finančnih trgih in takrat bi bilo mogoče pričakovati, da bo frank slabel, je pa nato v krizi postal zatočišče vlagateljev. Z zvišanjem tečaja se je nedvomno močno poslabšal položaj ljudi, ki so imeli posojila v frankih, je pa treba po drugi strani upoštevati, dodaja, da je bila razlika glede na evrska posojila v času šibkega franka tudi velika.

Glavno težavo Valentinčič vidi v tem, da so nekatere stranke očitno posojilo dobile, pa ga glede na svoje ekonomsko stanje in dohodke ne bi smele. Za konkretno presojo bi sicer potreboval podatke o posameznih posojilojemalcih, je dejal.

Pretvorba posojil v evre tudi tvegana
Nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček je podaril, da je šlo za posojila na 20 ali 30 let in da ni mogoče vedeti, kakšne bodo razmere v takšnem obdobju. Navedel je stališče hrvaškega vrhovnega sodišča, da banke niso mogle vedeti, kakšno bo gibanje tečajev, in da so se ljudje prostovoljno odločili za posojila v frankih. Hrvaška je sicer sprejela zakon, po katerem so posojila v frankih preračunali v evre in ga je potrdilo tudi hrvaško ustavno sodišče. Banke so s tem imele okoli milijardo evrov izgub.

Bohaček je spomnil, da zdaj tečaj franka znova pada in da če se bo še zniževal, so mogoče tožbe posojilojemalcev proti državi, ker je konvertirala posojila v evre. Meni, da rešitev ni bila primerna, ker je zajela vse posojilojemalce v frankih, ne le tistih, ki so se zaradi podražitve znašli v težavah.

Doslej pravnomočni dve sodbi
Valentinčič je opozoril, da bi lahko, če se bo zagata reševala, kot je predlagano v zakonu, ki je v DZ-ju, čez pet, 10 ali 15 let do enakega položaja prišlo zaradi posojil z variabilno obrestno mero.

V Sloveniji sta bili doslej pravnomočni dve sodbi posojilojemalcev v frankih, pri čemer je v eni sodišče pritrdilo tožniku in razglasilo pogodbo za nično, v drugi pa pritrdilo banki. Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete, ki je tudi soavtor pravne študije glede predloga omenjenega zakona, meni, da tudi v prihodnje sodna praksa ne bo enotna.

Bo neenotna tudi sodna praksa?
"Prepričan sem, da bo sodna praksa ostala neenotna in da ne bomo dobili enoznačnega odgovora, ker je odločitev sodišča v vsakem primeru odvisna od okoliščin primera," je dejal Juhart. Tudi Lah je dejal, da bo šlo za presojo posameznih primerov, ali je banka ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.

Sodba Sodišča EU-ja, ki je v romunskem primeru takšnega posojila odločilo, da morajo banke pri dajanju posojil v tuji valuti posojilojemalcu dati zadostne informacije, vključno z morebitnimi tveganji in njihovo verjetnostjo, bo po Juhartovem mnenju močno vplivala na sodno prakso, je pa tudi precej splošna, tako da bodo sodišča odločala po presoji posameznih primerov. Podobno je Lah dejal, da gre za usmeritev nacionalnih sodišč glede uporabe evropskega prava, ne morejo pa le na tej podlagi odločati o ničnosti pogodb.