"Kreditna pogodba v švicarskih frankih je v celoti nična!" so sredi januarja sporočili iz Združenja Frank. Tako je namreč odločilo ljubljansko višje sodišče, ki se v sodbi sklicuje tudi na sodbo sodišča EU iz lanskega septembra, v kateri to navaja, da banke niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti.

Klemen Plešnik, ki je, potem ko je spomladi leta 2015 ugotovil, da je njegova glavnica kljub sedemletnemu odplačevanju višja, kot je bila ob najemu posojila, tožil banko Sparkasse, je z izidom zadovoljen. "Ta sodba pomeni zame veliko olajšanje pa tudi neko zaupanje v pravno državo, ker sem v tem času popolnoma izgubil zaupanje v finančne institucije oziroma v banke." Plešnikov zagovornik Robert Preininger pravi, da banka ni opravila pojasnjevalne dolžnosti. "Višje sodišče je ugotovilo, da je banka bila seznanjena z napovedmi glede tečaja švicarskega franka, pa seveda potrošnika s tem ni seznanila."

Sparkasse nad sodbo z vsemi pravnimi sredstvi
Sodba ljubljanskega višjega sodišča je pravnomočna in izvršljiva takoj, a je odvetnik banke Sparkasse Aleš Tratnik napovedal uporabo vsem razpoložljivih pravnih sredstev. Dejal je, da je banka pred sklenitvijo kreditne pogodbe izpolnila pojasnilno dolžnost in da je konkretna kreditna pogodba skladno s takrat veljavno zakonodajo vsebovala opozorilo o možnosti spremembe tečaja, kar bi lahko vplivalo na zmožnost odplačevanja posojila. "Trdimo, da je banka Sparkasse produkt oblikovala na način, da so stranke pred sklenitvijo pogodbe dobile vse informacije za sprejetje preudarne in poučene odločitve, kot to zahteva sodba Evropskega sodišča, na katero se sklicuje tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani." Sparkasse napoveduje najprej revizijo sodbe na vrhovnem sodišču, ki bo, menijo poznavalci, revizijo verjetno dopustila, saj gre za prvi tak primer pri nas. "Banka bo proučila tudi možnost, da od kreditojemalca v konkretnem primeru terja povrnitev koristi, ki jih je kreditojemalec imel." Stališče banke namreč je, da tudi v primeru ugotovljene ničnosti stranka ni dolžna vrniti zgolj glavnice. "S tega vidika je treba proučiti sodno prakso. Govorimo pa o obrestih," je dodal Tratnik.

V Združenju Frank vztrajajo z zakonom
Razplet sodbe je v konkretnem primeru ugodnejši od rešitve, ki jo predvideva predlog zakona o konverziji kreditov iz frankov v evrske, pravijo v Združenju Frank. "Za kreditojemalca je to najbolj ugodno, ker ne plača nobenih obresti, vsaka stranka vrne vsaki to, kar je prejela, v zakonu pa gre za konverzijo in v tem primeru bi bila banka upravičena do zaslužka iz naslova obresti pri kreditiranju," je povedala predsednica Združenja Frank Alja Pestar. Dodala je, da združenje nadaljuje dejavnosti za sprejetje zakona, ki je od konca leta 2017 v parlamentarnem postopku. "Zakon zajame večje število posojilojemalcev in je neka srednja pot do rešitve. Mi pošteno plačamo kredite, banke pa imajo kljub temu nek zaslužek iz naslova kreditov." A mnenja o reševanju problematike z zakonom so deljena.

Aljoša Valentinčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani tako meni, da je treba morebitne nepravilnosti odpraviti s sodbami. "Sistemski zakon, ki bi vsa posojila konvertiral v evrska, je pa ekonomsko zgrešen, ker se mešajo tisti, ki so posojila najemali za reševanje stanovanjskih problemov, in tisti, ki so s posojili v frankih špekulirali. Klemen Plešnik pravi, da špekulantov ne pozna. "Poznam veliko ljudi, ki imajo tovrstna posojila, in ti niso špekulanti. Vsi smo najemali posojila za rešitev stanovanjske problematike. Špekulanti, če so, se skrivajo.« Na drugi strani je nasprotnica zakona tudi novinarka Financ Petra Sovdat, sicer posojilojemalka v frankih: "Vsaka opravilno sposobna oseba, ki jemlje posojilo, je sama odgovorna za svoja posojila. Če pa pride do napak, kot je opustitev pojasnjevalne dolžnosti banke, ki je močnejša stran, potem pa se to lahko ureja na sodišču.«

Zakon v nekaterih primerih lahko ugodnejši tudi za banke
Mnogi posojilojemalci, ki so se zaradi velike spremembe valutnega razmerja med evrom in frankom znašli v stiski, posojila že dobra tri leta odplačujejo s težavo, nekateri so ostali celo brez nepremičnin. Ravno zato Aljoša Valentinčič Združenje Frank poziva, naj objavi anonimen seznam posojil v frankih, s katerega bo mogoče razbrati, za koliko in v kakšen namen so se zadolževali posojilojemalci. "Težko me prepričate, da je nekdo, ki je najel posojilo za 200 tisoč frankov, revež," pravi Valentinčič, ki je komentiral tudi aktualno sodbo. "Če ste si vi pred leti izposodili 100 tisoč evrov kredita in vmes plačevali obresti in glavnico, ste po nekaj letih, recimo, odplačali pet tisoč evrov glavnice in 10 tisoč obresti. Zdaj pa, ko se je pojavila ta sodba, se pojavimo v situaciji, ko so dejansko ljudje dobili brezobrestno posojilo na način, da se obresti in glavnica seštejejo in samo preostanek so dolžni vrniti banki."

Damjan Možina s Pravne fakultete v Ljubljani pravi, da posojilojemalci tudi po tej odločitvi ne bodo imeli pravice do brezplačnega posojila. "Nikakor to ne pomeni, kot se utegne slišati, da imajo zdaj posojilojemalci pravico do brezplačne uporabe posojila v vseh letih, ko so ga imeli. To stališče je napačno in sem prepričan, da se bo to tudi pokazalo." Aljoša Valentinčič razmišlja, da je treba vrniti glavnico, obresti pa ustrezno kompenzirati. "V kakšni obliki lahko seveda diskutiramo s takšnimi ali drugačnimi argumenti, ampak obresti so plačilo za uporabo denarja banke v tem primeru." Obenem meni, da je v primeru, ko banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti, zakon tudi zanjo ugodnejša rešitev od sodne ugotovitve ničnosti pogodbe.

Združenje bank: Posojila v frankih niso sistemski problem
Predlagani zakon po mnenju Združenja bank Slovenije spodbuja neodgovorno ravnanje potrošnikov in neustrezno socializira izgube, zadnja sodba pa po njihovem mnenju ne predstavlja precedenčne odločitve. Predsednica združenja bank, Stanislava Zadravec Caprirolo, je ponovno izpostavila vprašanje, ali »bomo čez nekaj let z zakonom reševali tudi tiste kreditojemalce, ki se jim bodo mesečni obroki zvišali zaradi spremenjene obrestne mere«.

Aleš Ahčan z Ekonomske fakultete v Ljubljani je na novinarski konferenci, ki jo je pripravil ZBS, dejal, da razume argument kreditojemalcev, "da morda ni mogoče točno določiti vseh scenarijev, namreč kakšna je verjetnost, da se bo nekaj zgodilo," a dodal, da je izpostavljenost valutnemu nihanju ob najemanju posojila v tuji valuti "dejstvo, ki ga je težko zanikati." Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani je dodal, da študija, ki so jo pripravili, kaže, da je "predlog zakona neskladen z ustavo, da je predlog zakona tudi v neskladju s pravom Evropske unije in da izpostavlja Slovenijo možnostim tožbam pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov".

Avtorji predloga zakona so pravniki Ciril Ribičič, Boštjan M. Zupančič in Franc Grad z Inštituta za ustavno pravo. Tik pred vložitvijo zakona v parlamentarni postopek - ob njegovem sprejetju bi pogodbe ostale v veljavi, iz njih bi izločili le valutno klavzulo - so sicer dodali člen, po katerem bi banke lahko izpodbijale konverzijo. Kot je pojasnila Alja Pestar, to pomeni, da bodo banke konverzijo lahko izpodbijale na sodišču pri tistih posojilojemalcih, pri katerih so opravile pojasnilno dolžnost.

Kaj aktualna sodba višjega sodišča pomeni za druge posojilojemalce? Ali bo politika posolija v frankih prepoznala kot problem in sprejela zakon? Kaj bi se zgodilo, če bi tožbe vložilo več tisoč posojilojemalcev? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 30. januarja 2018, ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.