Posledica prehranskih škandalov je tudi, da so porabniki v trgovskih verigah pozornejši na ponudbo hrane slovenskega izvora, ugotavljajo na kmetijsko-gospodarski zbornici (KGZS). Ob tem v zbornici javne zavode, kot so vrtci, šole, bolnišnice in domovi za ostarele, vidijo kot odlično priložnost za kmetije. Javni zavodi namreč letno za naročanje hrane porabijo več kot 120 milijonov evrov.

In ker je vse več naročnikov ozaveščenih in iščejo slovenske pridelke in živila, so se na KGZS-ju odločili za združitev in posodobitev baz, prek katerih so se kmetje že prijavljali kot ponudniki za javne zavode ter za shemo šolskega sadja in zelenjave. Tako so septembra nadgradili portal Kupujmo domače s ponudbo za javne zavode, na portalu pa se je do zdaj zbralo 973 ponudb skupno 531 ponudnikov, od tega 78 ponudb za javne zavode.

Nadaljevanje celostnejšega pristopa k domači hrani
Sicer pa bo kmetijsko ministrstvo tudi letos nadaljevalo in nadgradilo promocijo slovenske hrane, začeto v letu 2013. Med drugim bodo nagovarjali vse sektorje, da se odločijo za vstop v sektorsko promocijo, da povečajo proizvodnjo in ponudbo lokalne hrane ter da se dogovorijo, koliko denarja so pripravljeni prispevati za promocijo. Na začetku letošnjega leta bo izdelana tudi označba za preverjeno kakovost.

Sledila bo priprava specifikacij za tiste, ki bodo vstopili v promocijo, in izdelava pravilnika o nacionalni shemi preverjene kakovosti. Pripravljeni bodo tudi operativni programi za tiste sektorje, ki so se odločili za promocijo. Po oceni ministrstva so trenutno za vstop v promocijo najbolje pripravljeni sektorji mesa, mleka in sadja. Načrt dejavnosti za leto 2014 bo predvidoma pripravljen za promocijo in predstavljen članom sveta konec januarja 2014.

Še veliko prostora za rast
V Sloveniji sicer ne pridelamo dovolj hrane za vse prebivalce. Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je stopnja celotne samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 odstotki. Pri zelenjavi ta stopnja znaša le 34 odstotkov in pri svinjini 46 odstotkov. Potrebe prebivalcev države pa Slovenija med drugim presega pri mleku ter govejem in perutninskem mesu.

Vseeno pa bo v Sloveniji težko zagotoviti samozadostno preskrbo s hrano samo na podlagi domače pridelave, saj so naravne razmere za kmetijstvo razmeroma neugodne, zemljišča, primerna za kmetijstvo, pa so omejena, saj gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov ozemlja. Slovenija bo zato še vedno odvisna od uvoza prehranskih izdelkov, katerega vrednost je leta 2012 znašala 1,8 milijarde evrov.