Raziskave že nekaj časa kažejo, da mladi v Sloveniji vse težje ustvarjajo lastna gospodinjstva, saj zaradi negotovih zaposlitev težko dobijo oddobritev posojil za nakup nepremičnine, trg najemniških stanovanj pa pri nas šepa. Mnogi lastniki namreč stanovanja oddajajo na črno, kar mladim onemogoča prijavo stalnega prebivališča, hkrati pa so najemnine zelo visoke.

Posledice tega položaja so različne: mladi, ki živijo pri starših, ne poznajo neodvisnosti in se težje ali pozneje naučijo skrbeti sami zase; tisti, ki se odselijo in živijo samostojno, pa imajo več finančnih težav. Oboji pa si težje in pozneje ustvarjajo družine in prevzemajo druge odgovornosti v življenju.

"Država je brez stanovanjskega programa"
"Položaj mladih na področju stanovanjske politike je nujno treba izboljšati," je tako sklep dokumenta Stanovanjska problematika mladih, ki so ga samoiniciativno pripravili v Mladinskem svetu Slovenije, parlamentarni pododbor za mladino pa je zdaj na tej podlagi začel razprave, kako to uresničiti.

"Država je praktično brez stanovanjskega programa, ker se je v preteklem mandatu veliko govorilo, naredilo pa nič," je člane odbora opozoril direktor Stanovanskega sklada RS-a Primož Pirc. Sklad se spoprijema z množico zapletenih in večkrat tudi neživljenjskih pravil in omejitev, veliko dejavnejšo vlogo pa bi lahko po besedah direktorja opravljal tudi, če bi ga država spremenila v gospodarsko družbo.

Kriza prinaša možnosti
Zdaj je namreč primeren trenutek, da zaradi krize gradbenih velikanov sklad pridobi stanovanja po nižjih cenah. "Sklad do pred pol leta ni imel velikih možnosti priti do projektov gradnje, saj nam gradbeni lobij ni pustil zraven. Zraven smo prišli šele, ko so fantje potrebovali denar," je položaj pojasnil Pirc. Na javnih razpisih lahko tako zdaj dobijo več kvadratnih metrov za enak denar kot prej. "Marsikje bi lahko pognali mašinerijo, če bi imeli vzvode," dodaja.

Če se ne bo kmalu kaj spremenilo, lahko pričakujemo poslabšanje tega položaja, je poudaril Janez Škulj, direktor Nacionalne agencije evropskega programa Mladi v akciji. Po njegovih besedah je bilo do zdaj reševanje problematike osamosvajanja mladih prepuščeno "izčrpavanja družinskih zalog in problem je, da so te zaloge tik pred izčrpanjem". Ni nam treba izumljati tople vode, dodaja, saj so drugod po Evropi sistemi, ki delujejo.

Rožej: Mladi ne želijo biti socialni problem
Kaj pa pri nas počne pristojno ministrstvo za okolje in prostor? Nevenka Kanduč iz stanovanjskega sektorja na ministrstvu je zagotovila, da je Nacionalni stanovanjski program že v pripravi, z njim pa se lahko uvedejo posebne možnosti za mlade, če se politika odloči za tako smer. Do zdaj namreč pri oddajanju stanovanj niso favorizirali mladih družin, medtem ko so za podeljevanje neprofitnih stanovanj pristojne občine, ki lahko med sicer s pravilnikom izenačenimi prosilci določene skupine tudi postavijo na prednostno listo.

A tak pogled po mnenju poslanca Zares Vita Rožeja ni pravi, saj mladi niso in ne želijo biti socialni problem, da bi lahko pridobili ugodnejše najemnine. "Pred 30, 40 leti se je v tej državi na leto zgradilo 4-krat več stanovanj, kot se gradi danes. Tista generacija je malo plačala za stanovanja, marsikdo jih ima zato tudi več, ki jih zdaj na črno oddaja generaciji svojih otrok, ki pa mora ob tem še poslušati o medgeneracijski solidarnosti," je dejal. Zato se je te problematike treba lotiti na različnih področjih.

Zakaj ima država še vedno kadrovska stanovanja?
S tem se je strinjal tudi Mitja Valič, direktor Direktorata za investicije na ministrstvu za visoko šolstvo, ki je izpostavil še en vidik, in sicer številna stanovanja, ki jih je država v prejšnjem sistemu podeljevala državnim uslužbencem. "Državna uprava je izjemno rigidna in zbirokratizirana in ni sposobna videti rešitev, ki se ponudijo v dani situaciji," je prepričan, saj so se že leta 2005 pojavile pobude, da bi teh 600 stanovanj prodali na takrat zelo živahnem stanovanjskem trgu, a se je ta analiza raje pospravila v predal. "Danes pa nas za izgubljenim denarjem, ki bi ga lahko smiselno vložili v reševanje teh težav, lahko le boli glava."

Člani pododbora so se zato zavezali, da si bodo prizadevali za sprejetje zakonodaje, ki bo mladim prinesla večje možnosti osamosvojitve, predsednik pododbora Dejan Levanič (SD) pa je napovedal, da bodo takšne razprave in pozive še naprej izvajali.