Od začetka leta do konca julija so se cene življenjskih potrebščin po izračunih statistikov zvišale za 2,2 odstotka, v sedmih mesecih skupaj pa so bile glede na enako obdobje lani v povprečju višje za 2,7 odstotka.
Storitve so se julija v povprečju medletno podražile za 4,4 odstotka, blago pa se je pocenilo za 0,3 odstotka. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 1,7 odstotka oz. 1,2 odstotka, medtem ko so cene blaga dnevne porabe zrasle za 0,2 odstotka.
Največ so prispevale višje cene storitev v restavracijah in hotelih
K letni inflaciji so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale za 6,1 odstotka višje cene storitev v restavracijah in hotelih. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,2 odstotka), raznovrstnega blaga in storitev (za 4,2 odstotka) ter izdelkov in storitev v skupini rekreacija in kultura (za tri odstotke).
V skupini hrana in brezalkoholne pijače so bile cene medletno višje za en odstotek, v tem letu pa so se do konca julija zvišale le za 0,2 odstotka. V sedmih mesecih skupaj so bile v povprečju za 1,1 odstotka višje kot v enakem času lani.
Najbolj so jo blažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanje, voda, plin in drugo gorivo
Po drugi strani so letno inflacijo julija za 0,4 odstotne točke najbolj blažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 2,8 odstotka), za 0,2 odstotne točke pa še za 2,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve.
Julijski mesečni 0,1-odstotni padec cen je bil medtem predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve. Ta skupina je k mesečni deflaciji prispevala 0,8 odstotne točke. Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,9 odstotka, obutev pa za 7,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so k padcu cen na mesečni ravni dodale še cenejša hrana (za 0,5 odstotka) in nekatere preostale pocenitve v juliju.
Cene so dvigovali dražji počitniški paketi
Po drugi strani so medtem cene na mesečni ravni najbolj, za 0,5 odstotne točke, dvigovali dražji počitniški paketi (za 10,8 odstotka). Višje cene izdelkov in storitev za osebna vozila (za 2,4 odstotka) so cene zviševali za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so dodale še dražje prevozne in nastanitvene storitve, cene teh so bile višje za 6,6 oz. 3,2 odstotka.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 1,4-odstotna, potem ko je bila julija lani 5,7-odstotna. Na mesečni ravni pa so cene padle za 0,2 odstotka. V tem letu do konca julija je bila inflacija 1,5-odstotna, v sedmih mesecih skupaj pa so bile cene medletno v povprečju tudi po tem indeksu višje za 2,7 odstotka.
Prodaja v storitvenih dejavnostih in trgovini maja na mesečni ravni manjša
Skupni obseg prodaje se je maja glede na april zmanjšal za 0,7 odstotka. V storitvenih dejavnostih je upadel za 1,6 odstotka, v trgovini pa za 1,5 odstotka.
Kljub temu se je obseg prodaje povečal v štirih od šestih skupin storitvenih dejavnosti. Najbolj je napredoval v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 3,1 odstotka), sledili so gostinstvo (za 1,6 odstotka), poslovanje z nepremičninami (za 1,5 odstotka) ter promet in skladiščenje (za 0,3 odstotka). Zmanjšal pa se je v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 4,1 odstotka) ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 3,1 odstotka).
Glede na lanski maj se je obseg prodaje okrepil za 0,4 odstotka
Glede na lanski maj se je skupni obseg prodaje okrepil za 0,4 odstotka. V storitvenih dejavnostih je sicer napredoval za 0,5 odstotka, v trgovini pa upadel za 0,2 odstotka.
Povečal se je v večini skupin storitvenih dejavnosti, najbolj v poslovanju z nepremičninami (za 6,6 odstotka). Sledili so informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 4,9 odstotka), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 4,6 odstotka) ter gostinstvo (za 3,7 odstotka). Zmanjšal se je v prometu in skladiščenju (za 6,1 odstotka) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 1,5 odstotka).
V prvih petih mesecih letošnjega leta je bil obseg prodaje za 1,8 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Rast v storitvenih dejavnostih je prav tako znašala 1,8 odstotka, v trgovini pa 1,4 odstotka. Obseg prodaje se je povečal v petih od šestih skupin storitvenih dejavnosti, najbolj v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 8,5 odstotka).
Anketna brezposelnost junija na novi najnižji ravni
Statistiki ocenjujejo, da je bilo v prejšnjem mesecu brezposelnih, starih od 15 do 74 let, približno 32.000. Od tega je bilo 46 odstotkov moških in 54 odstotkov žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila 2,6-odstotna, med ženskami pa 3,7-odstotna. Po podatkih iz baze urada gre za najnižjo anketno brezposelnost po januarju 2010, ko so na voljo prvi podatki.
Inflacija v evrskem območju julija rahlo višja
Umirjanje inflacije v območju z evrom se je zaustavilo, saj se inflacijska stopnja že nekaj mesecev giblje okoli 2,5 odstotka. Po napovedih bi proti koncu leta lahko predvsem zaradi učinka osnove na področju cen energije prišlo do kratkoročnega bolj občutnega nihaja navzgor. Vzdržen padec inflacije v Evropski centralni banki in nacionalnih centralnih bankah evrskega območja pričakujejo šele v letu 2025.
Med glavnimi komponentami so inflacijo julija najbolj zviševale storitve, ki so bile medletno dražje za 4,0 odstotka (junija za 4,1 odstotka). Sledila je skupina hrana, alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene v povprečju dvignile za 2,3 odstotka (junija za 2,4 odstotka), prve znake okrepljenega prispevka k inflaciji pa so statistiki zaznali pri energiji, ki je bila medletno dražja za 1,3 odstotka (junija le za 0,2 odstotka). Industrijski izdelki brez energije so se zvišali za 0,8 odstotka (junija za 0,7 odstotka).
Ustavila se je tudi osnovna inflacija
Osnovna inflacija, tista brez cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobaka, je bila z 2,9 odstotka na enaki ravni kot junija in maja. Njeno zniževanje se je torej prav tako ustavilo, prav na osnovno inflacijo pa so pri odločitvah denarne politike najbolj pozorni v svetu Evropske centralne banke.
Med članicami evrskega območja je bila letna inflacija po prvih ocenah najnižja na Finskem (0,6 odstotka). Sledile so Latvija (0,8 odstotka), Litva (1,1 odstotka), Slovenija (1,4 odstotka) in Irska (1,5 odstotka).
Najvišja je bila medtem medletna inflacija v Belgiji (5,5 odstotka), na Nizozemskem in v Estoniji (3,5 odstotka) ter na sosednjem Hrvaškem (3,4 odstotka).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje