Predlani je izguba Adrie dosegla skoraj 14 milijonov evrov, glavni izvršni direktor Klemen Boštjančič pa je nedavno dejal, da bi lani lahko dosegla 12 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO
Predlani je izguba Adrie dosegla skoraj 14 milijonov evrov, glavni izvršni direktor Klemen Boštjančič pa je nedavno dejal, da bi lani lahko dosegla 12 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO

Adria Airways je ministrstvo za gospodarstvo za državno pomoč za reševanje v obliki kratkoročnega posojila ali poroštva na za 6,15 milijona evrov kratkoročnega posojila zaprosila 19. januarja. Ministrstvo meni, da Adrii resno grozi stečaj, če ne bo svežega kapitala, stečaj ali prenehanje družbe pa bi imela za regijo, v kateri posluje, obsežne negativne posledice.

Država mora biti prvi upnik
Ker po njihovem mnenju v družbi obstajajo zdrava proizvodna jedra, ki jih je smiselno prestrukturirati in ohraniti, vladi ministrstvo predlaga, da odobri državno poroštvo za kratkoročno posojilo.

Toda zeleno luč mora dati še Evropska komisija, hkrati pa so na ministrstvu postavili pogoj, da se uprava podjetja dogovori za spremembo vrstnega reda vknjiženih hipotek na Adrijino poslovno stavbo na ljubljanskem letališču. Zastavno pravico na stavbo v vrednosti dobrih 7,6 milijona evrov, ki naj bi jo podjetje uporabilo za zavarovanje poroštva, ima namreč drug upnik, ministrstvo pa želi, da se ta spremeni v korist države.

Pred družbo je prestrukturiranje
Lani se je letalski potniški promet sicer vrnil na raven pred recesijo, vendar pa rasti ni dohitel. Dodatne stroške je pomenila tudi prenova vzletno-pristajalne steze na Brniku in aprilsko zaprtje zračnega prostora zaradi vulkanskega prahu. Končni podatki o lanski izgubi še niso znani, je pa ta v prvih desetih mesecih znašala 4,8 milijona evrov. Adria želi zato s prestrukturiranjem doseči nižje stroške financiranja, povečati finančno moč družbe, ustvariti pozitiven denarni tok in skrajšati roke plačil dobaviteljem.

Za letos so predvideni tudi dogovarjanje z bankami o uvedbi enoletnega moratorija na odplačilo glavnic vseh dolgoročnih posojil (13 milijonov evrov), dogovarjanje o konverziji 30 odstotkov dolgoročnih posojil v kapital družbe (23 milijonov evrov), prestrukturiranje ostanka dolgoročnih posojil v enakomerno odplačevanje glavnic od 2012 do 2019 in zamrznitev plačevanja oz. uvedba moratorija na vse zapadle in nezapadle obveznosti do Petrola in Aerodroma Ljubljana.