Vlada premierja Mira Cerarja bo prihodnji teden zaznamovala prvo leto svojega delovanja. Finančni minister Dušan Mramor je nekoliko pohitel in predstavil, kje je Slovenija po prvem letu njegovega ministrovanja oz. kaj je bilo doseženega v zadnjem letu.

Minister Mramor je povedal, da se gospodarske razmere po Evropi opisujejo z rastjo BDP-ja, medtem ko je v Veliki Britaniji, na Irskem in v ZDA kazalec gospodarske rasti število novih delovnih mest. V manj kot v letu dni se je povečalo število zaposlenih za 9.301 osebo oziroma bo septembra verjetno presežena številka 10.000. "Po domače povedano, ljudje dobivajo službe," je dejal Mramor.

Brezposelnost je tako iz 9,7 odstotka padla na 9,1 odstotka aktivnega prebivastva, kar je pod povprečjem tako EU-ja kot evroobmočja. "Najbolj ključno je, da se je zmanjšala brezposelnost mladih," je pojasnil in dodal, da je kriza najbolj prizadela mlade, ki so zdaj dobili največ novih služb.

Povrnitev zaupanja tujine
Finančni minister je poudaril, da sta med ključnimi zadevami tudi povrnitev domačega in tujega zaupanja v slovensko gospodarstvo. To se kaže tudi v boljših ocenah vseh največjih bonitetnih hiš. Zdaj so spet na ravni investicijske bonitete, kar po njegovih besedah pomeni, da lahko pokojninski skladi in drugi investitorji znova investirajo v slovenske obveznice.

Zdaj je Slovenija na ravni obrestne mere Italije, kar po Mramorjevih besedah ne pomeni le, da se država lahko zadolžuje po boljših obrestih merah, temveč to velja tudi za gospodarstvo, saj lahko svoje obveznice izdajajo tudi slovenska podjetja, kar sta že storila Gorenje in Petrol.

Finančni minister je bil tudi zadovoljen z gospodarsko rastjo, ki bo, kot kaže, celo višja od pričakovanj. Lani je bila 3-odstotna, letos pa je že pri 2,7 odstotka, kar je višje od EU-ja in evrskega območja, kjer je povprečna gospodarska rast 1,6 oz. 1,2 odstotka.

Pohvalil se je z ukrepi za stabilnost finančnega sistema, kjer so okrepili prizadevanja prejšnje vlade za stabilizacijo gospodarstva in financ. "Stabilnost bančnega sistema pomeni varnost prihrankov in zaupanje prebivalstva," je povedal. Z novelo zakona o krepitvi stabilnosti bank pa se bo začelo drugačno upravljanje slabe banke, saj je v slovenskem primeru, v primerjavi z drugimi sorodnimi institucijami, večina premoženja v deležih v podjetjih, in ne v nepremičninah, zato jih ni treba takoj odprodati. "Treba je naredi vse, da se podjetja finančno in poslovno reprogramirajo," je dejal.

Vrnitev finančne suverenosti
Slovenija si je po Mramorjevi oceni vrnila finančno suverenost, vendar to ne pomeni, da si lahko oddahne, saj obstaja v mednarodnem okolju cela vrsta tveganj, od begunske problematike do razmer na Kitajskem, v Rusiji in Ukrajini ter v Grčiji.

Drugo veliko tveganje, kot je povedal Mramor, je tudi visoka zadolženost države, saj Slovenija na leto potrebuje 4 milijarde za financiranje, od tega milijardo za pokritje javno finančnega primanjkljaja, tri milijarde pa za odplačilo dolgov. Zato se mora Slovenija še vedno obnašati varčevalno in po ministrovih besedah nikakor ne sme raven potrošnje doseči ravni izpred kriznih let.

"Največje tveganje pa je naše notranje, in to je, če bi prevladalo prepričanje, da pri teh razmerah ni treba več varčevati in gremo lahko na raven potrošnje iz leta 2008. Opozarjam, da je današnji obseg bruto domačega proizvoda (BDP), ki ga lahko potrošimo doma v primerjavi z letom 2008, za 15 odstotnih točk nižji," je dejal. Če bi opustili kratkoročne ukrepe, kot je zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), bi lahko javni primanjkljaj narastel na več kot 10 odstotkov.

Dvigovanje in nižanje davkov
Med novimi ukrepi finančnega ministrstva je napovedal poenostavitev davčnih postopkov, zmanjševanje davčnih obremenitev dela, ki je med najvišjimi v Evropi. Na drugi strani pa naj bi se nekoliko povišali nekateri drugi davki. Na finančnem ministrstvu pa se bodo ukvarjali tudi z nepremičninskim zakonom.