V ZDA je bila januarja mesečna inflacija polodstotna, v primerjavi z lanskim januarjem pa se je splošna raven cen povzpela za 6,4 odstotka. Resda gre za sedmi zaporedni mesec, ko se je inflacija na letni ravni znižala, vendar so analitiki pričakovali večji padec (na 6,2 odstotka). Ker je trg dela še naprej izjemno robusten (stopnja brezposelnosti je pri 3,4 odstotka najnižja po letu 1969), se vse bolj zdi, da bo Fed prisiljen nadaljevati politiko zaostrovanja monetarne politike. To pomeni vsaj še dva dviga za 25 bazičnih točk marca in maja, pojavljajo pa se že prvi pozivi, da bo treba cikel raztegniti še do junija.

Fed naj bi obresti zvišal nad pet odstotkov
Vrh zaostrovanja denarne politike bo očitno pri 5,25 odstotka ali celo višje (to je sprememba v primerjavi s pričakovanji pred nekaj meseci), pravega upanja, da bi Zvezne rezerve ob koncu leta že obrnile ploščo in začele zniževati obrestno mero, pa vsaj po Reutersovi anketi med ekonomisti ni več. Še vedno pa več kot polovica vprašanih (60 odstotkov) napoveduje, da se bodo v naslednjem ZDA spopadle z recesijo, kar pa ne bo preprečilo, da Fed z zniževanjem obrestnih mer ne bi čakal do leta 2024, ko naj bi (v prvem četrtletju) stopnja brezposelnosti porasla na 4,8 odstotka.

Kar nekaj dejavnikov tveganja
Če bo ameriška centralna banka obresti res privila do 5,25 odstotka, bo to največ po juniju 2006, vsakršno dodatno zviševanje pa bi pomenilo najvišjo raven po letu 2001. Tako omejevalna denarna politika bi seveda še povečala verjetnost recesije in s tem tudi padcev delniških trgov. Še več, sprožila bi lahko celo kakšen nepričakovan dogodek ("črnega laboda"), kot je bil zlom banke Lehman Brothers leta 2008. Ob tem dodajmo, da so vlagatelji vojno v Ukrajini že precej zanemarili, vendar se tudi tam lahko kaj še dodatno zaplete in negativno vpliva na sentiment trga.

BoA v anketi opaža večji optimizem "profesionalcev"
Po anketi banke Bank of America med 299 upravljavci premoženja (ki upravljajo skupaj 847 milijard dolarjev premoženja) so bili februarja profesionalni vlagatelji bolj optimistični glede prihodnjih gibanj v svetovnem gospodarstvu. Močneje so se izpostavili trgom v razvoju, denarne pozicije pa so zmanjšali na raven izpred začetka vojne v Ukrajini. Le 24 odstotkov jih napoveduje recesijo, potem ko je bil še novembra delež 77-odstoten. Indeks, ki meri pričakovanja o gospodarski rasti, pozicije v denarju in delniških naložbah, se je popravil na najvišjo raven v letu dni. V ozadju je predvsem upanje, da se bo razviti svet večinoma izognil recesiji in da bo inflacija izzvenela.

Dow Jones v torek izgubil pol odstotka
Preverimo še torkova gibanja na zahodnih trgih. Ker je bila ameriška inflacija višja od napovedi, bi lahko videli kakšne večje padce, a se to ni zgodilo. Niti rast donosnosti ameriške desetletne obveznice (donosnost je zdaj najvišja po 5. januarju) ni preveč vznemirila trga. Frankfurtski DAX (15.380 točk) se je znižal za 0,1 odstotka, newyorški Dow Jones je izgubil pol odstotka, S & P 500 je ostal nespremenjen, medtem ko je Nasdaq nekoliko pridobival. Cene nafte so se po krepki rasti v prejšnjem tednu obrnile navzdol, saj so ZDA sprostile dodatne strateške rezerve in se tako zoperstavile ruski napovedi, da bo z marcem proizvodnjo nafte znižala za 500 tisoč sodov dnevno.

Prvič se je zgodilo, da se je pri bitcoinu (na tedenskem grafu) izrisal smrtni križ - 50-dnevno drseče povprečje je od zgoraj navzdol prebilo 200-dnevnega. To je v tehnični analizi slab signal.