Ekonomist Jože Mencinger s pravne fakultete v Ljubljani opozarja, da napoved še ne pomeni resne namere prodaje. Kot je pojasnil za MMC, gre morda le za taktiko v boju med Laščani in Uradom za varstvo konkurence ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev. "Seveda pa gre lahko le, nasprotnemu zagotavljanju navkljub, za zmanjševanje usodne prezadolženosti Laškega, ki jo je povzročila oziroma povečala finančna kriza," je dodal.

Pri Istrabenzu, o katerem se govori, da bo morda prav tako prodal svoj 10-odstotni delež v najboljšem sosedu, je po Mencingerjevih besedah to še očitneje. "V krizi lastniki za reševanje svojega premoženja postanejo uničevalci podjetij," komentira dogajanje oz. napovedi prodaje.

Šušteršič: Tarnanje nad odnosom države iskanje praznih izgovorov
Na drugi strani je ekonomist Janez Šušteršič s Fakultete za manegement Koper za MMC poudaril, da ne ve, zakaj so se lastniki največjega slovenskega trgovca odločili za prodajo: "Gre za poslovne odločitve lastnikov, če so presodili, da je tako za njih najbolje, nimam kaj komentirati." Na vprašanje, ali meni, da lahko vzroke iščemo v finančni krizi ali pritisku varuha konkurence Janija Sorška (prav slednjega je kot glavni vzrok za prodajo navedel direktor PL-ja Boško Šrot), je odgovoril, da je tarnanje nad odnosom države "gotovo samo iskanje praznih izgovorov in kalimerovstvo, ki si ga resni poslovneži ne bi smeli privoščiti".

Mencinger: UVK in ATVP vodita preveč zagrizena birokrata
Mencinger pa je do dela UVK-ja in ATVP-ja kritičen: "Obe instituciji vodita preveč zagreta in ozkosrčna birokrata; spomnite se kaznovanja elektrodistribucijskih podjetij zaradi istočasne podražitve elektrike. Vsakomur je jasno, da smo problem naredili z neumnim »ustvarjanjem trga« na področju, kjer gre za naravni monopol; 'konkurenca' zato elektriko nujno draži in ne ceni, dolgoročno pa lahko pripelje do razpada elektroenergetskega sistema. Nekaj podobnega je pri presoji lastništva Mercatorja s strani Laškega. Pivo, ki naj bi načenjalo konkurenco, najbrž v Mercatorju ustvarja precej manj kot odstotek njegove prodaje."

Kot je znano, naj bi bil Mercator prodan tujcem - govori se predvsem o enem kupcu, in sicer francoskem trgovcu Carrefour. Mencinger je prepričan, da ima taka prodaja lahko dolgoročne negativne posledice za slovensko živilsko industrijo in kmetijstvo. "Čeprav se je Mercator do dobaviteljev obnašal kot vsak monopolist, tuj ali domač, pa bi se delež proizvodov domačih dobaviteljev v prodaji dolgoročno gotovo zmanjšal. Morda bi bili potrošniki kratkoročno na boljšem, lahko bi ceneje kupovali, a popoldanski potrošniki so dopoldanski proizvajalci, ki bi izgubljali delo in dohodke."

Lavrač: Veliko delovnih mest je lahko ogroženih
Da prodaja tujcem ni dobra, pravijo tudi v Sindikatu delavcev trgovine. "Ker Mercator okoli 70 odstotkov proizvodnje kupi od njih, se postavlja vprašanje, kako bo tujec skrbel za slovensko proizvodnjo. Veliko delovnih mest je lahko ogroženih. Bojim se, da se ponavlja avstrijska zgodba o trgovini. Država bi morala ta del odkupiti, drugače bodo v nevarnosti določena delovna mesta, kar bo pomenilo za proračun večje breme," je za MMC povedal predsednik sindikata Franci Lavrač. S tem je potrdil Mencingerjevo misel, da naj Mercator odkupita Kad in Sod.

Za zaposlene v Mercatorju se Lavrač kljub temu ne boji, saj imajo po njegovem mnenju dobro podjetniško kolektivno pogodbo, njihov sindikat je tudi dokaj močno zastopan, socialni dialog pa na dovolj visoki ravni. "Če bi prišlo do poslabšanja, sem prepričan, da bi zaposleni znali dvigniti svoj glas v bran priborjenih pravic."

Povsem nasprotnega mnenja je Šušteršič, ki sicer ne razmišlja o delavcih, zatrjuje pa, da je, če lastnik ne želi več imeti podjetja, edino prav, da ga proda. "In to je dobro tako za državo kot za potrošnike, ne glede na nacionalnost kupca," dodaja.

Lah: Prodaja ne bi bila nevarna za slovenske trgovce, ampak za proizvajalce
Kaj o vsem skupaj menijo v Trgovinski zbornici Slovenije? "Obstaja verjetnost, da tuji lastnik zaradi uspešnega razvoja Mercatorja v strategijo nadaljnjega razvoja in v izvajanje posameznih politik ne bi pomembneje posegel, prav tako pa obstaja bojazen, da bo bodoči lastnik, kar je njegova pravica, pomembno posegel tako v razvojno strategijo kot tudi v izvajanje posameznih poslovnih politik," je v odzivu za MMC dejala Marica Lah.

Lahova meni, da se z lastniškim premikom razmere za druge trgovce ne bi spremenile, izjemnega pomena pa je vprašanje, kako bi se spremenjena poslovna strategija odrazila na slovenskih proizvajalcih oz. slovenski živilskopredelovalni industriji. "Sedanja poslovna politika družbe Mercator je namreč načrtno usmerjena v prodajo proizvodov lokalne živilskopredelovalne industrije, saj na policah najdemo do 70 odstotkov domačih proizvodov," opozarja. Gre torej za strah, da bi tuji trgovec na slovenski trg pripeljal svoje dobavitelje.

Lomljenje kopij okoli nacionalnega interesa
MMC-jevi sogovorniki imajo do nacionalnega interesa različen odnos. "Sam menim, da je napovedana prodaja v nasprotju z nacionalnim interesom, ki je najbrž za vse ekonomiste enak: višja življenjska raven. Sam trdim, da jo je dolgoročno lahko zagotoviti le, če si lastnik podjetij, ne pa le delavec v njih. Oziroma enostavneje, verjamem, da prodaja zemlje kmeta spremeni v brezpravnega dninarja. Pa nisem povsem proti prodajam, vendar ne vem, zakaj prodajati, česar ni treba prodati. Najbrž trgovanje ni nekaj, česar bi sami ne znali, zato ni nobenega razloga, da bi dobički odtekali v tujino," nam je dejal Mencinger.

Tudi to mnenje z njim deli Lavrač, ki se mu ne zdi dobro, da bi tujec dobiček, skovan v Sloveniji, odpeljal ven iz države, ne pa tudi Šušteršič. Zadnji se sicer strinja, da je prodaja tujcem v nasprotju z nacionalnim interesom, a pravi, da je to edino prav: "Nacionalni interes je namreč ekonomsko škodljiv za ljudi in za državo." Lahova pri vsem skupaj opozarja, da lahko vsak delničar samostojno odloča o svoji naložbi oz. nakupih in prodajah delnic v družbi.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si