V NKBM-ju so pojasnili, da sta največji slovenski banki takšno odločitev sprejeli po temeljiti proučitvi določil zakonske novele, ki po mnenju NKBM-ja dodatno kršijo načelo zaupnosti in čezmerno posegajo v bančno tajnost. Med podatki, ki jih je treba objaviti, so tudi vrednost posla, naziv posojilojemalca (podjetje in sedež pravne osebe), datum sklenitve pogodbe ter podatki o vrsti in predmetu zavarovanja.

Tako NLB kot NKBM menita, da sta se z uveljavitvijo zakonske novele znašla v neenakopravnem položaju v primerjavi s konkurenco. V NKBM-ju so še opozorili, da jim z objavo predpisanih podatkov o posojilojemalcih grozi nevarnost nastanka nepopravljivih škodljivih posledic zaradi posega v dobro ime strank, banke in njenih organov.

Tudi v NKBM-ju menijo, da bi objava zgoraj naštetih podatkov lahko povzročila izgubo strank oz. krčenje tržnega deleža banke. Zato si bo NKBM še naprej prizadeval za zaščito interesov tako strank kot poslovnih interesov banke.
Vse za zaščito strank
Tudi iz NLB-ja so sporočili, da jih novela zakona – 19. oktobra se bo iztekel rok, do katerega bosta morala NLB in NKBM v skladu z njo objaviti podatke o tistih slabih terjatvah, ki so ostale pri njiju - postavlja v slabši položaj na trgu.

"V NLB-ju bomo po najboljših močeh storili vse, kar je v skladu z veljavno zakonodajo dopustno, da zaščitimo interese naših strank," je povedal Janko Medja, predsednik uprave banke. Stranke o tem že obveščajo, so dodali.

Ob tem so dodali, da po njihovem mnenju določbe novele "grobo posegajo v varovanje zaupnosti razmerja med strankami in banko". Hkrati pa opozorili, da se lahko takšno zakonsko poseganje v bančno poslovanje še kdaj ponovi, zaradi česar so lahko državne banke manj privlačne tudi za stranke. Obenem lahko njena uveljavitev povzroči dodatno, pretirano zadržanost do prevzemanja tveganj v prizadetih bankah, so prepričani.